Tiskane izdaje
Moskva, Ljubljana - Ruske oblasti trdijo, da bo embargo na zahodno hrano spodbudil domačo proizvodnjo, v Aziji in Južni Ameriki pa se že veselijo, ker bodo lahko vskočili na izpraznjeni ruski trg. Toda ekonomisti opozarjajo, da bodo ruski protiukrepi zvišali cene in inflacijo, morebitni zahodni odziv pa lahko ogrozi ruski izvoz hrane, ki je približno enak uvozu.
»Sankcije so bile nujne, če smo hoteli ohraniti dostojanstvo,« je danes v komentarju za časnik Komsomolska pravda zapisal starosta ruskega novinarstva Vitalij Tretjakov, ki vodi visoko šolo za televizijo pri moskovski državni univerzi. Ukrep proti kmetijskim lobijem je po njegovih besedah smiseln, saj imajo ti zelo veliko politično moč v svojih državah. Neimenovani vladni viri so za dnevnik Kommersant povedali, da so ukrepi pravzaprav preventivni, saj da je bilo pričakovati, da bo Zahod v vnemi stopnjevanja sankcij sam začel omejevati prodajo prehrane na ruski trg. Provladni komentatorji trdijo, da bodo ukrepi koristili zlasti domačim proizvajalcem, iz Bele hiše, kakor v Rusiji pravijo svoji vladi, pa so sporočili, da so pripravljeni na zahodne pritožbe Svetovni trgovinski organizaciji. Te tudi sami pripravljajo zaradi sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedle zahodne države. Odločitve te organizacije bodo spoštovali, pravijo v Moskvi, a ker običajno traja vsaj leto ali dve, preden jih sprejmejo, je to po njihovem mnenju odlična priložnost za povečanje konkurenčne sposobnosti in zagon domače proizvodnje.
A takšna »terapija šoka«, kakor so se izrazili v Kommersantu, ima kar nekaj pomanjkljivosti, pa čeprav namerava država to in prihodnje leto podeliti domačim proizvajalcem hrane od pet do šest milijard dolarjev subvencij. Ruska banka RSHB, ki je glavni finančni »pokrovitelj« domačih živilskih proizvajalcev, se je znašla na zahodnem kazenskem seznamu, zato se cena kreditov za rusko kmetijstvo, ki je že tako obremenjeno s posojili, utegne precej zvišati. Namestnik direktorja zvezne službe za nadzor nad kmetijskimi izdelki Aleksej Aleksejenko je izjavil, da se sicer hrana, ki predstavlja 29 odstotkov ruske potrošniške košarice, utegne sprva podražiti, dolgoročno pa - nikakor ne. Toda ekonomist Igor Nikolajev je v komentarju za radio Eho Moskve spomnil na besede predsednika Vladimirja Putina, da se sankcije vedno vrnejo kot bumerang. »Zakaj se ne bi tudi nam?« se je vprašal Nikolajev in dodal, da je rast cen neizogibna.
Povišala se bo tudi inflacija, saj cena hrane že zdaj prispeva tretjino inflacije v državi, trdi direktor analitičnega centra Sovekon Andrej Sizov. Sergej Nosenko, ki vodi zvezo živilskih proizvajalcev, pa opozarja, da je ruski izvoz hrane, v katerega je vključena tudi proizvodnja hčerinskih podjetij mednarodnih koncernov, lani že presegel uvoz. Zato utegnejo morebitni zahodni protiukrepi resno prizadeti ruske proizvajalce. Po besedah Sizova bo škoda za evropske proizvajalce hrane velika, saj je Rusija njihov osnovni trg, »toda mi bomo očitno bolj nasrkali kot evropejski, ameriški ali kanadski kmeti«, je izjavil v pogovoru za Kommersant.
Sankcije bodo prizadele tudi slovensko gospodarstvo
Glede na sestavo našega izvoza v Rusijo bodo slovenska podjetja najbrž bolj občutila posledice evropskih sankcij na rusko gospodarstvo (zlasti izvozniki investicijske opreme večje vrednosti) kot ruski protiudarec.
Sadje, zelenjava, mleko, meso, žito, sladkor in izdelki iz teh živil namreč nimajo prav velikega deleža v našem izvozu v Rusijo, pa čeprav je Rusija šesti največji tuji kupec slovenskega blaga in smo ga v njo lani izvozili za eno milijardo in 470 milijonov evrov, v prvih štirih mesecih letos pa za 493 milijonov.
Za boljšo predstavo naj navedemo še nekaj številk. Od živil, ki so na seznamu, za katera bo veljala prepoved ali omejitev uvoza, v Rusijo prodamo največ mesa in mesnih izdelkov. V prvih štirih mesecih letos smo jih na ruski trg izvozili za 632 tisoč evrov, od tega za 304 tisoč rib ter za 189 tisoč kokoši, piščancev in izdelkov iz njihovega mesa.
Mleka in mlečnih izdelkov smo v istem primerjalnem času izvozili za 141 tisoč evrov, od tega največ sirov, in sicer za 94 tisoč evrov. Precej manj smo na ruski trg izvozili sadja in zelenjave, in sicer za 20 tisoč evrov. Od tega je bilo izdelkov iz paradižnika za 13 tisoč evrov, vloženih paprik za 11 tisoč evrov, sadnih pripravkov za devet tisoč, drugih živil iz te skupine pa torej še manj.
Žit in izdelkov iz njih smo v prvih štirih mesecih letos v Rusijo izvozili za 24 tisoč evrov in od tega je bila vrednostno tretjina ovsenih kosmičev.
V Gei in Eti zaskrbljeni
Gea je približno desetletje navzoča na ruskem trgu in tja izvaža samo specialna olja, vendar v podjetju še ne vedo, ali se prepoved uvoza nanaša tudi na te vrste olja. Kot pravijo v Gei, je za njih ruski trg zelo pomemben, čeprav ima le 1- do 2-odstotni delež v njihovi prodaji; vrednostno je to 200 do 300 tisoč evrov.
Tudi za kamniško Eto je Rusija eden pomembnejših trgov. Od svojega tamkajšnjega poslovnega partnerja so danes pridobili informacijo, da proizvodi, ki jih Eta izvaža na ruski trg, niso navedeni v prvem svežnju ruskih proti ukrepov. So pa v Eti vendarle zaskrbljeni, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje, saj so se zaradi izvoza lotili tudi nekaterih naložb v podjetju. Če bo Rusija prepoved uvoza razširila tudi na proizvode, ki jih izvaža Eta, bo to imelo precej velike posledice tudi na kamniško podjetje, pa čeprav bi veljale le eno leto, saj bi se bilo zelo težko vrniti na ta trg, pravijo v Eti.
Perutnina Ptuj tja izvaža le manjše količine mesa, a kot pravi direktor prodaje David Visenjak, bo sprejeti embargo bolj kot na obstoječe sodelovanje z Rusijo vplival na njihove nadaljnje načrte poslovanja s to državo, kjer so v zaključnih razgovorih za nekatere večje izvozne posle.
