Trgovinska sporazuma: Demokrati v boju s svojim predsednikom

Ameriška levica združuje svoje vrste proti (pre)hitremu sprejemanju trgovinskih dogovorov.

Objavljeno
27. januar 2015 20.40
INDIA-US-DIPLOMACY
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York - Podpora hitremu­ sprejetju novih trgovinskih­ sporazumov je bil eden redkih­ trenutkov, ko so kongresni­ ­republikanci prejšnji torek zaploskali­ predsedniku Baracku Obami.­ Toda obmolknili so do takrat­ glasni demokrati, ki vse bolj zavračajo hitre postopke pri odpravljanju ovir za lažje ­trgovanje med državami.

Obama je med nagovorom o razmerah v državi prejšnji teden obe stranki pozval, naj pooblastita vlado »za sprejetje trdnih trgovinskih sporazumov z Azijo in Evropo, ki bosta poštena in bosta zaščitila ameriške delavce«. To pomeni, da se Bela hiša v tajnosti pogaja z drugimi državami o vsebini sporazumov, kongres pa ju nato le potrdi ali zavrne, ne more pa ju dopolnjevati ali spreminjati vsebine.

Sklepanje trdnejših povezav prek Tihega oceana je v osrčju Obamovega ne samo gospodarskega, pač pa tudi diplomatsko-vojaškega »zasuka k Aziji«. Novembra je v Pekingu pozval voditelje 11 držav, s katerimi ZDA sklepajo čezpacifiško partnerstvo (TPP), naj se posvetijo sklepu pogajanj, saj lahko sporazum postane »zgodovinski dosežek«. Po njegovih besedah bi s TPP okrepili ameriško vodstvo v azijsko-tihomorski regiji ter pospešili rast, naložbe in ustvarjanje delovnih mest.

Bela hiša trdi, da bi nižje dajatve okrepile ameriški izvoz, Obama pa je prepričan, da bo pospešeno sprejemanje trgovinskih sporazumov okrepilo manjša podjetja, ki predstavljajo 98 odstotkov ameriških izvoznikov. Toda velika večina ameriške javnosti ne ve, kaj pogajalci snujejo za zaprtimi vrati, dostop do pogajanj ima le okoli 600 korporativnih svetovalcev, ki sodeluje pri pogajanjih.

To je sprožilo hud odpor na levici, v demokratski stranki pa se je oblikovala koalicija med delom poslancev in senatorjev ter sindikati, okoljskimi organizacijami in zagovorniki državljanskih pravic, ki odločno nasprotuje hitremu postopku pri sprejemanju trgovinskih dogovorov. Vladi očitajo, da bo tihomorsko povezovanje povzročilo nov odliv delovnih mest, oslabilo nadzor nad varnostjo hrane, znižalo okoljska in delovna merila ter oslabilo nadzor nad finančnimi ustanovami.

To je skoraj enako svarilom (razen zadnjega), s katerimi levica v EU svari pred sklepanjem podobnega čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP) med ZDA in EU. Ameriški upor proti hitremu sprejemanju trgovinskih sporazumov je skoraj izključno usmerjen proti tihomorski obali, čezatlantsko dogovarjanje pa je globoko v senci povezovanja z Azijo.

Ostre kritike

Neodvisni senator Bernie Sanders, ki sodeluje z demokrati, sam pa se ima za »demokratičnega socialista«, je prepričan, da je TPP katastrofa, ki jo »korporativni svet piše za zaprtimi vrati«. Po njegovih besedah bo dokument predvsem »ščitil interese največjih mednarodnih korporacij na račun delavcev, potrošnikov ter okolja in ogrozil temelje ameriške demokracije«.

Nejevoljni so tudi manj radikalni kritiki, kot je Clyde Prestowitz, nekdanji svetovalec za trgovino v vladi Ronalda Reagana in podpredsednik komisije za trgovino in naložbe v vladi Billa Clintona. Po njegovih besedah so ZDA v zadnjih 35 letih pomagale Kitajski vstopiti v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) ter sklenile vrsto dvostranskih trgovinskih sporazumov, a se napovedi o dobro plačanih delovnih mestih, zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja, zvišanju BDP in višjem življenjskem standardu niso uresničile (vsaj ne v ZDA).

»Ameriški trgovinski primanjkljaj še vedno narašča (če odštejemo trgovanje z nafto), na milijone delovnih mest je bilo preseljenih v tujino, povprečni dohodek gospodinjstev pa se je od 2000 komaj kaj povišal. Poleg tega se velika večina ekonomistov strinja, da naraščajočo dohodkovno neenakost v ZDA poganja tudi mednarodna trgovina,« je zatrdil Prestowitz. Zavrnil je tudi argument, da bi sporazum okrepil vez med ZDA in njenimi azijskimi zaveznicami ter omejil naraščajočo moč in vpliv Kitajske. ZDA so namreč že zdaj krepile stike z zaveznicami, pa to slednjih ni odvrnilo od tesnejših povezav s Kitajsko ali zavrlo njenega vzpona. »TPP ne bo povezal držav, kot so Mehika, Peru, Čile, Nova Zelandija, Avstralija, Singapur, Malezija in Brunej, da bi se združile proti Kitajski,« je prepričan Prestowitz.

Clintonova dediščina

Predsednik, ki je napovedal oster spopad z desnico pri iskanju poti za krepitev srednjega razreda, bo z njo moral skleniti pakt pri sprejemanju trgovinskih sporazumov. To ne bo prvič, da je demokratski predsednik s pomočjo desnice in ob nasprotovanju lastne stranke krojil gospodarsko prihodnost države. Bill Clinton je podpisal trgovinski sporazum Nafta, ki je povezal Mehiko, ZDA in Kanado, ter sodeloval pri ustanavljanju WTO, oboje pa je le poglobilo sumničavost levice do takšnih povezav.

Obama se bo morda moral opreti tudi na »upornike« v lastni stranki. Gre za čedalje vplivnejšo skupino zmernih demokratskih senatorjev iz manjših, podeželskih zveznih držav, ki je naklonjena sodelovanju z republikanci. Ti sicer podpirajo zakone (gradnja naftovoda Keystone XL, dodatne sankcije proti Iranu, slabitev reforme Obamacare), o katerih je Bela hiša že napovedala predsednikov veto.