Tiskane izdaje
»Akcija bo potekala po vsej Evropi,« pravi Andrej Gazvoda, vodja projekta pri slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. »V interesu javnosti je, da se odzove v čim večjem številu in se nam pridruži, saj je ogrožen javni interes. Našim in evropskim politikom moramo sporočiti, da tega ne sprejemamo.«
Razkritje posameznih delov tajnih trgovinskih sporazumov: čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije - TTIP (med EU in ZDA), celovit gospodarsko-trgovinski sporazum - CETA (med EU in Kanado) ter sporazum o trgovini in storitvah - TiSA (med 50 državami članicami Svetovne trgovinske organizacije), je pokazalo, da so razlogi za skrivanje upravičeni, opozarjajo organizatorji. Ti sporazumi, ki so jih nekateri poimenovali kar gospodarski Nato, namreč nastajajo z namenom odstraniti ovire, ki jih predstavljajo zakonodaje posameznih držav za nemoteno delovanje korporacij, pravni red držav podpisnic pa podrejajo njihovim interesom. Uvajajo celo vzporedni zasebni sodni sistem, po katerem bodo korporacije smele neovirano preganjati države, kadar bodo presodile, da je bila kršena njihova pravica do zaslužka. Če bodo sporazumi uveljavljeni, bo evropska zakonodaja prilagojena ameriški in kanadski tudi glede gensko spremenjene hrane, uporabe pesticidov, zaščite okolja in delavskih pravic, predvideni pa sta tudi privatizacija javnih storitev in dobrin, kot je voda. Evropsko akcijo Stop TTIP, ki jo je pripravilo več kot 250 organizacij, je od ponedeljka podprlo že več kot 330.000 ljudi.
Na sobotnem protestu na Prešernovem trgu v Ljubljani, bo koalicija predstavila zahteve do vlade, parlamenta in evropskih poslancev.
Pogajalske direktive ne bodo več zaupne
Pred kratkim končani sedmi krog pogajanj o trgovinskem in naložbenem partnerstvu med EU in ZDA (TTIP) ni prinesel preboja. Z njegovo sklenitvijo bi nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu s približno 820 milijoni potrošnikov. Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da Slovenija podpira evropsko komisijo v prizadevanju za sklenitev teh sporazumov, tudi zaradi pozitivnega učinka na rast in zaposlenost. Strogi zakoni EU, ki varujejo življenje in zdravje ljudi, zdravje in dobro počutje živali, okolje ter interese potrošnikov, pa menda niso predmet teh pogajanj.
Po uradni razlagi Evropske unije bo imel TTIP blagodejni učinek na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest na obeh straneh Atlantika. Pogajalski proces, ki se bo predvidoma končal prihodnje leto, pa je očitno rojen pod nesrečno zvezdo. Tako je bilo iz pogajalskega mandata evropske komisije na zahtevo Francije izključeno področje avdiovizualnih izdelkov. Argument je bila zaščita evropske filmske industrije pred Hollywoodom. Nato je sledila poplava strahov pred živili, kakršna so s klorom razkuženi piščanci ali gensko spremenjena koruza. Kar nekaj strahov, povezanih s sporazumom z ZDA, je upravičenih. Pogajanja so na začetku potekala v strogi tajnosti, šele po pritisku nevladnih organizacij je Bruselj nekoliko odškrnil vrata. Evropski svet je tako včeraj odločil, da pogajalske direktive ne bodo več zaupne.
Zadnje tedne se je okrepila še razprava o posebnem delu sporazuma o varstvu investitorjev (ISDS). Z njim bi vlagateljem z obeh strani Atlantika zagotovili, da pred arbitražnim sodiščem iztožijo odškodnino, če bi v ZDA, Uniji ali zgolj kateri od njenih članic sprejeli zakonodajo, zaradi katere bi utrpeli poslovno škodo. Tudi po četrtkovi odločitvi evropskega sveta ta mehanizem ostaja del sporazuma. Za številne kritike je nesprejemljivo, da o takih sporih ne bi mogla odločati redna sodišča v članicah.
Med evropskimi političnimi skupinami so najbolj kritični zeleni, ki opozarjajo, da bi takšne rešitve ogrozile evropske okoljske, zdravstvene in socialne standarde. Socialdemokrati so se postavili po robu zaščiti investitorjev. To je bila tudi vroča tema zaslišanja prihodnje komisarke za trgovino Cecilie Malmström, saj Švedinja ni povsem zavrnila tega, da bo zaščita investitorjev, kakršna je predvidena v že pripravljenem prostotrgovinskem sporazumu s Kanado, tudi del TTIP. Koristi sporazuma za gospodarstva na obeh straneh Atlantika so povsem očitne. Poleg tega je tradicionalni Zahod ustvaril trgovinski prostor s skoraj milijardo prebivalcev in velikim strateškim pomenom.
Bela hiša molči pred volitvami
Nekaj tednov pred volitvami prostotrgovinski sporazumi niso tema, o kateri bi bilo v ZDA pametno na široko razpravljati. Bela hiša se predvsem srečuje z nasprotovanjem v lastnih vrstah, saj liberalnejši del demokratske stranke, predvsem sindikati, okoljevarstveniki in skupine za zaščito potrošnikov, nasprotujejo hitremu sklepanju takšnih partnerstev, ki jih vidijo kot odpiranje vrat poceni delovni sili in novemu onesnaževanju. Po drugi strani je to ena redkih politik, pri kateri se z Obamo strinja politična desnica, naklonjena lajšanju delovanja ameriških podjetij. Še posebno ker jo ta vidi kot kazanje mišic po novem največjemu gospodarstvu na svetu, Kitajski.
Kljub medijski tišini pa bi morali biti ljudje zelo pozorni, svari sloviti ameriški ekonomist Joseph Stiglitz. Zlasti opozarja na pogajanja za zaprtimi vrati, ko v javnost le občasno prodrejo delovni osnutki, hkrati pa želi Bela hiša končno različico sprejeti po hitri poti, ko kongres le potrdi ali zavrne celoten paket, nima pa pravice odločati o vsebini. »Na podlagi razkritih delovnih dokumentov in zgodovine že sprejetih trgovinskih sporazumov je mogoče sklepati, da bodo novi dogovori koristili predvsem smetani ameriške in mednarodne elite na račun vseh drugih,« trdi Nobelov nagrajenec za ekonomijo. In dodaja, da so takšni sporazumi le en vidik precej obsežnejše težave - izjemno slabega odzivanja na hitro globalizacijo.
Eden največjih kamnov spotike je mehanizem za reševanje sporov med državami in vlagatelji (ISDS), ki naj bi podjetja in njihove naložbe z obravnavo na mednarodnih pravnih panelih ščitil pred koruptivnimi državami. Toda hkrati je to lahko orodje mednarodnih korporacij za rušenje zakonodaj posameznih držav. Ne gre le za potencialno nevarnost, korporacije že zdaj izrabljajo obstoječe dvostranske prostotrgovinske sporazume, v katerih je ISDS standardni del. Ker so carine že zdaj nizke, so glavne točke pogajanj, v katerih sodeluje 120 ljudi, v 20 področnih skupinah, odprava necarinskih ovir, javna naročila in pravila igre pri tujih vlaganjih. Med najtežjimi področji so, denimo, gensko spremenjeni organizmi oziroma standardi pri hrani in zdravilih; v ZDA na primer je dovoljena dvakrat višja vsebnost alfatoksinov v mleku kot v EU. Poenotenje standardov bi lahko znižalo evropske standarde varne uporabe živil, okoljske in druge standarde, ki Evropejcem zagotavljajo varno hrano in zdravila
Močni trgovinski in naloženi tokovi
EU in ZDA sta že zdaj najpomembnejši trgovinski partnerici, ki uresničita za približno 2,2 milijarde evrov trgovine in imata skupaj tretjinski delež v svetovni trgovini. EU je lani v ZDA izvozila za 447,1 milijarde evrov blaga in storitev (od tega za 288,3 milijarde blaga), uvozila pa 342,2 milijarde evrov (od tega za 196,1 milijarde blaga) in je torej imela v trgovini z čezatlantsko partnerico za skoraj 105 milijard evrov presežka.
Sicer pa EU in ZDA skupaj ustvarita skoraj polovico svetovnega BDP; EU ima namreč približno četrtinski delež v svetovnem BDP, ZDA pa ustvarijo dobro petino svetovnega BDP. Tako sta seveda EU in ZDA tudi za investitorje najbolj zanimiva trga. Podjetja iz EU so najpomembnejši tuji vlagatelji v ZDA, ameriška pa v EU. Ob koncu leta 2012 (novejših podatkov še ni) je bilo v EU za 1536 milijard evrov ameriških neposrednih naložb, skupna vrednost neposrednih naložb evropskih investitorjev v ZDA pa je bila 1655 milijard evrov.
Pogled slovenske stroke
Prof. dr. Katja Kejžar z ljubljanske ekonomske fakultete pravi,da gre za potencialno zelo pomemben prostotrgovinski sporazum. ZDA in EU namreč predstavljata skoraj tretjino svetovne trgovine, ZDA so bile lani za EU glavni izvozni trg (pred Kitajsko in Švico), EU pa druga najpomembnejša uvozna in izvozna partnerica ZDA. Navkljub dejstvu, da sta EU in ZDA že močno integrirani gospodarstvi lahko pričakujemo pomembno povečanje ekonomskega sodelovanja med ZDA in EU.
»Glede na to, da sklenitev prostotrgovinskega sporazuma pomeni odpravo carinskih in v določenih primerih tudi necarinskih omejitev, ima pozitiven vpliv na obseg trgovinskih tokov med državami podpisnicami. Rast trgovinskih tokov pa ima pozitiven vpliv na gospodarsko rast držav.
Prve simulacije potencialnih učinkov tega sporazuma so nakazale močno povečanje medsebojne trgovine med EU in ZDA, kar bo imelo občuten pozitiven vpliv na gospodarsko rast. Glede na to, da so že zdaj carinske stopnje v ZDA in EU relativno nizke, bo višina teh učinkov močno odvisna tudi od tega, ali bo prostotrgovinski sporazum zajel tudi odpravo necarinskih ukrepov (denimo odprava ovir zaradi različnega regulacijskega okolja,..).
Glede na to, da EU in ZDA predstavljata skoraj polovico svetovnega BDP, bo imela njuna gospodarska rast potencialno spodbuden posreden vpliv tudi na druga gospodarstva. ZDA in EU so močno integrirani v svetovno trgovinsko mrežo, ki vse bolj temelji na močni mednarodni vertikalni fragmentaciji proizvodnje (globalne verige vrednosti).
Poleg povečanja trgovine znotraj prostotrgovinskega območja, pa FTA potencialno generira tudi učinek preusmerjanja trgovine. Kar pomeni določeno stopnjo preusmeritve trgovine od tretjih držav na države partnerice sporazuma. Takšen sporazum bi pomenil, da se (cenovna) konkurenčnost ameriških proizvodov na evropskem trgu ter evropskih na ameriškem trgu zaradi preferencialne diskriminacije (odprava carin le za ZDA in obratno) relativno izboljša v primerjavi s proizvodi iz tretjih držav in da potencialno lahko pride do učinka preusmerjanja trgovine EU (ZDA) od tretjih držav (denimo Kitajske) na ZDA (EU), torej destimulativnega vpliva na rast trgovine s tretjimi državami.
Skupni učinek je odvisen od konkretnega znižanja posameznih carinskih stopenj, strukture zunanje trgovine, konkurenčnega položaja ameriških in evropskih proizvajalcev na globalnem trgu.
Vpliv sporazuma bo verjetno precej različen za posamezne države članice. Pomen ZDA v zunanji trgovini države se močno razlikuje. V povprečju na ZDA odpade približno 15odstotkov zunanje trgovine EU, za Slovenijo pa je pomen ZDA precej manjši (približno 5 odstotkov uvoza in 9 odstotkov izvoza).
Pri ocenjevanju učinkov za Slovenijo je poleg potenciala za povečanje naše trgovine z ZDA in večjo privlačnost za ameriške tuje neposredne investicije, potrebno upoštevati, da bo ta prostotrgovinski sporazum v EU imel verjetno tudi vpliv na preusmerjanje notranje trgovine med članicami EU v prid ZDA, kar pa za Slovenijo utegne biti nezanemarljiv učinek, saj ima enega največjih deležev intra-EU trgovine« pravi prof. dr. Katja Zajc Kejžar.
