Trgovinski sporazum: upor levice proti trgovanju Obame

Sklepanje največjega prostotrgovinskega sporazuma v zgodovini ZDA se vse bolj zapleta, saj se je uporu v demokratskih vrstah pridružil tudi vodja njihovih senatorjev Harry Reid. Povezovanju držav na obeh straneh Tihega oceana se obeta blokada v senatu, razgrevanje predsedniške tekme pa bo le še otežilo sprejemanje spornega sporazuma.

Spornega predvsem na levici, ki jo podpirajo sindikati, zato se tokrat Bela hiša bode z uporom v lastnih vrstah. Predsednik Barack Obama je kongres zaprosil, naj mu omogoči podpis »tihomorskega« prostotrgovinskega sporazuma, ki bo povezal dvanajst držav, po hitrem postopku. To pomeni, da kongres samo potrdi ali zavrne celoten paket in nima možnosti spreminjanja njegove vsebine. Toda levo krilo demokratov, ki ga predstavljata senatorka Elizabeth Warren in njen kolega ter predsedniški kandidat Bernie Sanders, je prepričano, da bo dodatno odpiranje mej trgovini ogrozilo ameriška delovna mesta.

Če Beli hiši ne bo uspelo omejiti vrenja, bi množičen upor v stranki ogrozil ne samo Tihomorsko partnerstvo (TPP), pač pa tudi še obsežnejše ameriško povezovanje z Evropsko unijo (nastajajoče Atlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo – TTIP). Ko je že kazalo, da so dovolj podmazali politično kolesje in je senatni odbor za finance s podporo obeh strank potrdil zakon o hitrem postopku, je na zavoro stopil vodja manjšine Reid. Napovedal je proceduralno oviranja zakona, če v zameno desnica ne bo potrdila zakona o transportu in omejila protiterorističnega nadzora države.

Beli hiši se mudi, saj bi sprejem hitrega postopka sprožil zaključna pogajanja med dvanajstericoz obeh stran Pacifika. Predsednik namreč težko sklepa dogovore, če jih kongres kasneje spreminja. O celotnem paketu bi radi glasovali septembra ali oktobra, saj bo približevanje volilnega 2016 samo otežilo proces. Vodilna kandidatka stranke Hillary Clinton vse bolj mlačno podpira sklepanje sporazuma, Sanders je ne samo njegov oster nasprotnik, ampak zavrnitev postavlja kot enega osrednjih ciljev.

Podpora javnosti

Obama mora prepričati enajst demokratskih senatorjev, da bodo (ob prebežnikih iz republikanske večine) z desnico s skupnimi šestdesetimi glasovi premagali obstrukcijo. Bela hiša v zakulisju maha s palico in ponuja korenčke, eden od teh je oživitev programa za prešolanje delavcev, ki bi jim trgovinska globalizacija odžrla delovna mesta. Toda mnogi demokrati se bojijo, da bodo republikanci po podpori sporazumu pozabili na obljubljeno pomoč. Huda bitka se obeta tudi v spodnjem domu kongresa, kjer je še več demokratskih upornikov, negotovi so tudi glasovi tistih konservativnih desničarjev, ki preveč črtijo Obamo, da bi mu podelili tolikšna pooblastila.

Zagovorniki TPP trdijo, da bi zniževanje carin in dajatev ter še pomembnejše usklajevanje zakonodaj med dvanajsterico, ki predstavlja 40 odstotkov svetovnega gospodarstva, ne samo spodbudilo trgovino, pač postavilo merila za ves svet. Po nekaterih izračunih naj bi sprejem sporazuma ameriške prihodke do 2025 vsako leto odebelil za dodatne 0,4 odstotka. Hkrati naj bi okrepil ameriški položaj v Aziji, saj bo obšel Kitajsko. Tudi večina javnosti vse bolj podpira povezovanje, 58 odstotkov Američanov ga vidi kot priložnost, pri čemer je med njimi celo več demokratov.

Kar ne velja za politike, ki jih volijo. Toda skrb za delovna mesta ni izvita iz trte, saj naj bi bile po eni od raziskav povprečne delavske plače 2008 za tri odstotke višje, če ne bi bilo uvoza, delavci brez izobrazbe v najslabše plačanih poklicih pa bi zaslužili kar za 15 odstotkov več. Mnogo demokratov dojema prostotrgovinski sporazum Nafta, ki od 1993 velja med Kanado, ZDA in Mehiko, kot katastrofo za ameriške delavce, čeprav se večina ekonomistov strinja, da ni imel bistvenega vpliva na trg dela.

Skrivnostne podrobnosti

Upor levice (in v primeru pogajanja z EU velikega dela Evrope) krepi skrivnostnost samega procesa, saj se o najbolj ključnih delih dokumenta pogajajo za tesno zaprtimi vrati. Pogajalci trdijo, da bi bilo drugače nemogoče delati ob pritiskih med sabo tekmujočih interesnih skupin. Senatorka Warrernova odgovarja, da se vrag skriva v podrobnostih, še posebej, če so te dostopne poslovnim krogom, ne pa javnosti. Žilava nasprotnica sporazuma si je prislužila oseben odziv predsednika Obame, da »jo sicer ceni, a tokrat nima prav«. Toda junakinja ameriške levice se ne pusti prepričati in pravi, da je težko verjeti obljubam, da TPP ne bo vplival na delavce, okolje in raven človekovih pravic, preden ne vidimo sprejetega.

Ameriški predsednik bo imel jutri v zvezni državi Oregon govor o koristnosti povezovanja. Izbral si je zanimivo prizorišče, sedež podjetja Nike, ki vse svoje proizvode izdeluje v državah kot so Vietnam, Indonezija in Kitajska. »Nike je eno od podjetij, ki je izpopolnilo prakso prenosa proizvodnje v tujino, kjer ta temelji na poceni delu in slabih delovnih razmerah,« opozarja Scott Nova iz organizacije Konzorocij za pravice delavcev. Bela hiša se brani, da naj bi sporazum izboljšal razmere v njegovih članicah in tako pomagal izravnati neenako tekmo za ameriške delavce.