Tiskane izdaje
Bruselj − V času Donalda Trumpa, njegovega protekcionizma in napovedi ostrih ukrepov je trgovinska politika za EU še bolj žgoča tema. Unija je največji igralec v svetovni trgovini in prizadevanja za njeno liberalizacijo so v njenem DNK.
Le približno pol dneva je preteklo med Trumpovo odločitvijo o izstopu ZDA iz čezpacifiškega partnerstva (TPP), enega od temeljev trgovinske politike Baracka Obame, in sklepom odbora evropskega parlamenta za trgovino o strinjanju z gospodarsko-trgovinskim sporazumom EU s Kanado, znamenito Ceto. Parlamentarni odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je decembra sicer izrekel negativno mnenje o Ceti, saj da njen skoraj zanemarljivi vpliv na zaposlovanje ne more odtehtati številnih tveganj, a med evropskimi poslanci prevladuje prepričanje o njegovi večji koristnosti.
V dolgih pogajanjih po zapletih, ki so oktobra dosegli vrh z nasprotovanjem Valonije, so bila Uniji zagotovljena številna jamstva, denimo o spoštovanju standardov ali omejitev varstva interesov investitorjev. To je prepričalo parlamentarce iz osrednjih skupin, ki od sporazuma z razvito Kanado pričakujejo pozitiven vpliv na gospodarstvo. »V času, ko ameriški predsednik Trump poziva k brezobzirnemu protekcionizmu in nadvladi močnejšega, bi si Evropa morala prizadevati za poštena globalna pravila,« je ocenil vodja trgovinskega odbora, nemški socialdemokrat Bernd Lange.
Trgovinsko vključevanje EU
Najvplivnejši parlamentarci v neuradnih pogovorih poudarjajo, da si želijo s Ceto pokazati, da »v času Trumpovega postavljanja zidov Evropa gradi mostove«. Evropski parlament bo glasoval o Ceti na februarskem zasedanju v Strasbourgu, ki se ga bo udeležil kanadski premier Justin Trudeau. Ker ima Ceta status tako imenovanega mešanega sporazuma, bo moral biti sprejet še v nacionalnih parlamentih. Dotlej se bo izvajal le začasno in izvajanje njegovih najbolj kočljivih delov, kakršen je tribunal o investicijskih sporih, bo zamrznjeno.
EU se je v zadnjih letih okrepljeno trgovinsko angažirala na svetovnem odru. Leta 2015 je bila največji igralec v trgovini z blagom in storitvami. Po podatkih evropske komisije je bil uvoz v EU vreden 2388 milijard evrov, večjega so imele le ZDA. Po izvozu je bila z 2603 milijardami na prvem mestu, pred Kitajsko. Od izvoza je odvisnih 31 milijonov delovnih mest v EU. Unija je v pogajanjih za sklenitev skoraj 20 regionalnih ali dvostranskih trgovinskih sporazumov. Na različnih ravneh krepi trgovinske odnose s skoraj vsemi podpisnicami TPP.
Ena od ocen je, da bo Evropa morala postati bolj neodvisna od ZDA in se še bolj povezati z Azijo. Po Trumpovi logiki so druge države imele velike gospodarske koristi od napačne trgovinske politike ZDA. Podobna usoda kot TPP najbrž čaka čezatlantsko partnerstvo med ZDA in EU (TTIP), ki je, ne glede na Trumpa, daleč od podpisa. ZDA so največje trgovinske partnerice EU. Po dolgoletnem zmanjševanju se njihov delež od leta 2011 spet povečuje. Leta 2015 je bila blagovna menjava vredna 619 milijard evrov. Zunanjetrgovinski presežek je znašal 123 milijard evrov v korist EU.
Skoraj tretjina od 371 milijard evrov vrednega evropskega izvoza v ZDA prihaja iz Nemčije. Nemški proizvajalci so med glavnimi tarčami. Trump je omenjal 35-odstotne »kazenske« carine, če bi BMW hotel na ameriškem trgu prodajati avtomobile, izdelane v Mehiki. V evropski komisiji ne glede na žuganje s protekcionizmom opozarjajo, da je EU eno od najbolj odprtih svetovnih gospodarstev. Sprememb naj ne bi bilo. V ozadju tega je pričakovanje, da se bo v prihodnjih desetletjih z razvojem po svetu krepilo povpraševanje po izdelkih iz Evrope.
»Tistim, ki mislijo, da v 21. stoletju lahko postanemo spet veliki s postavljanjem meja, ponovnim uvajanjem trgovinskih omejitev in omejevanjem svobode gibanja ljudi, je usojeno, da ne bodo uspeli,« je na razpravi inštituta Bruegel povedala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Prepričana je, da se mračna leta Evrope 20. stoletja, razdeljene z zidovi in mejami, ne smejo vrniti. Predvsem zato, ker da uspeh EU temelji na odprtih družbah in gospodarstvih. Tudi trgovinska pogajanja, o katerih imajo Evropejci številne dvome, naj bi postala bolj − odprta.
