Tiskane izdaje
Ljubljana – Ameriški dolar se je po zmagi Donalda Trumpa močno okrepil. V razmerju do evra je od 9. novembra pridobil skoraj šest odstotkov. Včeraj se je njegov tečaj ustalil pri približno 1,064 dolarja za evro, a trend gre proti pariteti, izenačitvi vrednosti obeh valut.
Da je evro včeraj začasno prekinil povolilno padanje v razmerju do dolarja in se celo rahlo okrepil, sta pripomogla dva politična dogodka, ki sta nekaj zmanjšala politično negotovost. Prvi je bila napoved nemške kanclerke Angele Merkel, močne podpornice evropske valute, da se bo potegovala še za četrti mandat, drugi pa je bil izstop Nicholasa Sarkozyja iz francoske predsedniške tekme, saj naj bi imel manj možnosti za zmago proti nacionalistki Marine Le Pen kot pa njegova kolega iz stranke UMP Francois Fillon in Alain Juppe.
Ob tem, ko je novozvoljeni predsednik ZDA napovedal fiskalno podprt načrt za 1000 milijard dolarjev infrastrukturnih naložb, je vse bolj neizogibno dejstvo, da bo ameriška centralna banka, Federal Reserve, 14. decembra zvišala svoje referenčne obrestne mere. Taka kombinacija ohlapne fiskalne politike in restriktivne denarne politike, ki zvišuje obrestne mere, pa že po učbeniku pomeni močno valuto z dvoreznimi posledicami.
Oči so uprte v Federal Reserve
Kaj vse torej poganja krepitev dolarja po volitvah? »Izvolitev Trumpa in povolilno dogajanje na kapitalskih trgih sta imela imela kratkoročen vpliv, vseeno pa so premiki na valutnih trgih tudi posledica drugih dejavnikov na globalni ravni,« je za Delo povedal analitik skupine Alta Matej Šimnic.
»Z nižjo ceno nafte in internimi naftnimi ter plinskimi viri so ZDA v zadnjih letih postale energetsko bistveno bolj neodvisne, s tem pa se je dinamika razmerja izvoza in uvoza gibala v smeri krepitve dolarja. Srednjeročno so vpliv imele tudi izjave ameriške centralne banke, ki si v predvolilnem obdobju ni upala višati obrestne mere, kljub začetnemu šoku pa so se po presenetljivi zmagi republikancev razmere hitro umirile, Federal Reserve pa praktično nima več razlogov za odlašanje z bolj restriktivno monetarno politiko. Krepitev ameriškega dolarja pa spodbujajo tudi nekoliko bolj dolgoročna pričakovanja.
Na eni strani so ta povezana s pričakovanimi ukrepi Feda, naraščajočimi obrestnimi merami in morebitnimi prihodnjimi prilivi v relativno bolj donosne ameriške obveznice, na drugi strani pa na valutni trg vplivajo tudi izjave Trumpa. Nenaklonjenost prosto trgovinskim dogovorom, želje po energetski neodvisnosti in pričakovana podpora repatriaciji denarja ameriških družb iz tujine so samo še dodatni razlogi, ki podpihujejo naraščajoči trend dolarja.«
Kaj to pomeni za svetovno in za slovensko gospodarstvo? Bo zaradi krepitve dolarja evropski izvoz bolj konkurenčen?
Dinamika je precej neugodna predvsem za trge v razvoju, ki imajo gospodarstva močno vezana na ZDA in ameriški dolar. Depreciacija sicer lahko ugodno vpliva na trgovinsko menjavo, vendar pa omejevanje proste trgovine lahko dodatno okrepi ta trend [krepitve dolarja], to pa bi povzročilo težave mnogim podjetjem in tudi državam, ki morajo v prihodnjih letih odplačevati dolg v ameriški valuti. Medtem ko Evropa s tem nima težav, pa bomo o morebitni večji konkurenčnosti lahko govorili šele, ko bo dokončno znana Trumpova politika glede trgovinskih menjav.
Kaj je pričakovati glede razmerja evro/dolar? Kako bi nanj lahko vplival razplet decembrskega zasedanja Feda?
Valutni trg je bolj ali manj že vračunal decembrsko višanje obrestne mere, bolj pa je vprašanje, kakšni bodo prihodnji koraki ameriške centralne banke. Po nekaterih ocenah tečaj dolarja še ne odraža pričakovanih prihodnjih dvigov obrestne mere FED-a in je torej v naslednjih mesecih še nekaj prostora za krepitev dolarja, vendar pa bodo trendi, tako kot je to že običaj, povsem odvisni od decembrskih komentarjev centralne banke, prihodnjih makroekonomskih objav in seveda odločitev drugih centralnih bank – predvsem ECB. Skratka valutni trg je in bo precej nehvaležen z vidika napovedi.
