Tiskane izdaje
Bruselj – Kljub številnim zadržkom in množičnim protestom po Evropi so vrata za sprejetje gospodarsko-trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta) čedalje bolj na široko odprta.
Evropski ministri za trgovino so na neuradnem zasedanju v Bratislavi načeloma podprli Ceto. Pogajanja o sporazumu so se sicer končala že pred dvema letoma in Kanada je bila pripravljena tudi naknadno popuščati. Sprejetje sporazuma bo spremljala posebna deklaracija – to bo v sodelovanju s Kanado pripravila evropska komisija – s pojasnili glede zadržkov nekaterih članic na področju javnih storitev, zaščite investicij, standardov. Ministri bodo sporazum predvidoma sprejeli na zasedanju 18. oktobra, podpisan naj bi bil na vrhu EU-Kanada v Bruslju devet dni pozneje.
»Ceta je pripravljena. Ne bomo je več odpirali,« je pojasnila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Tudi nemški podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel, ki je v težavnem procesu prepričal svoje socialdemokrate o koristnosti Cete, se je odločno postavil za sporazum s Kanado. V njem so »razumna pravila globalizacije, ki bi morala postati standard«. Ljudje si po njegovem mnenju želijo, da bi globalizacija končno začela potekati po pravilih, da se z njo ne bi zniževali standardi, da ne bi bilo prisilne privatizacije.
Največ težav s Ceto imajo v Avstriji. Tamkajšnji gospodarski minister Reinhold Mitterlehner, član ljudske stranke, pričakuje pravno zavezujočo deklaracijo in sprejetje sporazuma. Avstrijski kancler Christian Kern, ki prihaja iz socialdemokratskih vrst, ima sicer več zadržkov, a pričakovati je, da bodo jamstva na koncu zadovoljila Dunaj. Neznanka je še nemško ustavno sodišče, ki bo oktobra pred ministrskim odločanjem o Ceti še presojalo ustavnost njenega začasnega izvajanja pred končanimi ratifikacijskimi postopki.
Ratifikacija
Skratka, za polomijo bi bilo dovolj, če bi se z ratifikacijo zapletlo v eni od članic. To, da Unija ne bi mogla do konca izpeljati postopkov sprejetja mednarodnih sporazumov, bi bil kar hud udarec. Negotovo je, kdo bi se še hotel dolga leta pogajati z Unijo, če bi propadel sporazum s Kanado, ki je po vrednotah in strukturah od vseh neevropskih držav najbliže EU. »Na kocki je verodostojnost EU kot pogajalske partnerice. Če sporazuma ne moremo skleniti s Kanado, se lahko vprašamo, s kom ga lahko,« je opozoril gospodarski minister predsedujoče EU Slovaške Peter Žiga.
Drugače kot s Ceto je s čezatlantskim trgovinsko-investicijskim partnerstvom z ZDA (TTIP). Okoli ducat članic si odločno prizadeva za nadaljevanje pogajanj, enaka je logika evropske komisije. Nov krog bo že oktobra. Kljub temu komisarka Malmströmova že opozarja, da je čedalje manj verjetnosti za sprejetje sporazuma do konca mandata Baracka Obama, kar je bil dosedanji cilj. Slovaški minister Žiga je opozoril, da tak cilj ni več realističen. Krožijo že nove zamisli. Avstrijec Mitterlehner želi nov začetek: z jasnejšimi cilji, večjo transparentnostjo, z novim imenom sporazuma.
Nemški podkancler Gabriel je že konec poletja, tako kot francoski državni sekretar za trgovino Matthias Fekl, sporazum razglasil za mrtvega. »Tega, kar smo dosegli s Kanado, Američani v nobenem primeru nočejo. Evropa se ne bi smela podrejati ZDA,« je Gabriel pojasnjeval v Bratislavi. EU da pod standarde, ki so bili doseženi s Ceto, ne bo šla. Pričakovati je, da bo prihodnji ameriški predsednik potreboval nov mandat za pogajanja. Tudi na evropski strani brez novega mandata najbrž ne bo šlo. Saga o čezatlantskem sporazumu bo očitno trajala še dolgo.
