Tiskane izdaje
Praga – Desetmilijonska Češka in skoraj štiridesetmilijonska Poljska sta naši pomembni gospodarski partnerici. Premier Miro Cerar se je te dni mudil v obeh: v Pragi na dvodnevnem uradnem obisku, sprejet je bil z vojaškimi častmi in več sogovorniki, v Varšavi pa le na kratkem delovnem obisku.
Dolžina obiskov bi lahko izražala tudi raven bilateralnih gospodarskih in političnih odnosov Slovenije z državama gostiteljicama. Na Češkem je bilo tako slišati, da so odnosi »odlični«, na Poljskem pa, da so »zelo dobri in bi lahko bili še boljši«.
Je pa poljska premierka Beata Szydło v izjavi po srečanju napovedala, da se bo gospodarsko sodelovanje med državama poglobilo in da pri tem »računajo tudi na ponudbo, ki jo ima naša vojaška industrija za Slovenijo«. Kaj naj bi ta ponudba vključevala, nam sicer včeraj na našem ministrstvu za obrambo še niso mogli pojasniti. Vsaj en način vojaškega sodelovanja med državama sicer gotovo bo: 50 slovenskih vojakov bo že kmalu stalo z ramo ob rami s poljskimi na Natovi misiji v Latviji.
Status quo, ki ustreza vsem
V zvezi z našim razmerjem do Višegrajske skupine, politične zveze Češke, Poljske, Madžarske in Slovaške, je obisk potrdil, da vsem ustreza status quo: Slovenija zdaj ne razmišlja o članstvu v druščini, ki ji v zadnjih letih poleg razmeroma solidnih gospodarskih dosežkov niso tuji tudi poudarjena ksenofobija, nacionalizmi in populizmi, ideološko in politično zelo kompaktna četverica pa tudi nima potrebe po novi članici na problematični južni schengenski meji.
Leta 1991, ko je skupina nastala pod okriljem takratnega karizmatičnega češkega predsednika Vaclava Havla, smo jo pri nas gledali zviška, nato pa se je odnos spremenil, ko so nas te države začele prehitevati na mednarodni politični ravni (vstop v Nato) in v gospodarstvu (z višjo rastjo gospodarstva in naložb).
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Češki predsednik Miloš Zeman je ob obisku Slovenije aprila 2014 sicer predstavil pobudo za širitev skupine tudi na Slovenijo in Avstrijo, ki pa nato ni naletela na plodna tla. Med domačimi političnimi akterji je zagovornica naše vključitve v višegrajsko četverico predvsem Janševa SDS.
V zvezi z odnosom do tujcev, beguncev in migrantov – našo zdaj najbolj vročo notranjepolitično temo, ki bo v prihodnjih tednih v ospredju srečanj na ravni EU – sta višegrajski Češka in Poljska trda zagovornika pristopa hermetično zaprte meje, ki ga najbolje simbolizira Orbánova ograja na južni madžarski meji.
Po pogovorih v Pragi in Varšavi je bilo slišati diplomatske izjave, da imamo o pristopu do množičnih migracij »zelo podobna stališča«, sogovorniki so se strinjali, da moramo ilegalne migracije ustavljati na zunanjih mejah Unije, ki da bi jih »zato morali tudi ustrezno okrepiti.«
Interes za Luko Koper
Češka in Poljska sta pomembni gospodarski partnerici, s katerima opravimo skoraj tri milijarde evrov blagovne menjave na leto. Slovenija ima z višegrajskimi državami skupni interes za gradnjo baltsko-jadranskega prometnega koridorja, v katerega sodi tudi gradnja drugega tira do Luke Koper, kamor gravitira močno izvozno naravnana industrija na Slovaškem, Madžarskem in na Češkem. Češka stran je zainteresirana za drugi tir, enega ključnih gospodarskih projektov Cerarjeve vlade, a pri tem seveda uresničuje svoje poslovne interese.
Od slovenske strani zato še pričakuje pojasnila, kako bi se v naše načrte za povečanje privlačnosti koprskega pristanišča lahko vključila tudi češka podjetja s svojim znanjem in tehnologijo. O konkretnih poslih med samim obiskom ni bilo govora, priložnosti za sodelovanje pa je veliko: obe državi sta si za prednostno nalogo določili digitalizacijo gospodarstva, zlasti bogati češki investitorji se očitno ozirajo po naložbah v zadnji fazi privatizacije v Sloveniji.
Tudi Čehi letos na volitve
Omenimo še en češki vidik premierove »mini« višegrajske turneje. Po tem, ko se je socialistični premier Bohuslav Sobotka mudil pri nas aprila 2015, mu je Miro Cerar vrnil obisk šele zdaj in morda izkoristil enega zadnjih mogočih terminov za srečanje.
Poleg Nizozemcev, Francozov, Nemcev, bodo namreč letos nov parlament volili tudi Čehi – oktobra. Najhujša bitka za oblast se bo razvnela med največjima koalicijskima partnerjema, premierovo stranko prenovljenih komunistov ČSSD in drugo največjo stranko ANO (po naše DA), ki jo vodi minister za finance Andrej Babiš, sicer drugi najbogatejši Čeh.
Populistični in kontroverzni poslovnež ter milijarder Babiš, ki mu rojaki pravijo kar »češki Trump« – tudi nastopa z zelo podobno agendo kot »original« pri znižanju davkov, odklonilen odnos ima do migrantov, zaprtja meja; ima tudi podoben življenjski slog –, je s svojim gibanjem nezadovoljnih državljanov prvič vstopil v politično areno pred štirimi leti in se na tedanjih volitvah takoj zavihtel na drugo mesto med strankami.
Po mnenju čeških analitikov je kar verjetno, da bo letos jeseni prevzel vodenje prihodnje češke vlade. Cerar se je z Babišem, ki je tudi podpredsednik češke vlade, sicer sestal na kosilu, s premierom Sobotko pa nato na slovesni večerji.
***
Pogovor s slovenskim poslovnežem Tomažem Subotičem, ki že dolga leta posluje na Češkem, si preberite TUKAJ.
