Tiskane izdaje
Gnezda, ki je vodja projekta Trgovanje s prihodnostjo, je opozoril, da je pri obeh sporazumih vključen mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo ISDS (Investor state dispute settlement). »Ta omogoča tudi izpodbijanje zakonov, ki so v javnem interesu, recimo s področja okolja, delavskih ali socialnih pravic, potrošnikov,« je opozoril predstavnik okoljske nevladne organizacije Umanotera.
Spomnil je na primer, ko je Veolia sprožila spor proti Egiptu zaradi odločitve, da bo država zvišala minimalno plačo, ter ko je neka korporacija tožila eno od kanadskih provinc, ker je začasno prepovedala hidravlično lomljenje skrilavcev.
Glede sporazuma o trgovini s storitvami med več kot 23 državami, vključno z EU (Tisa - Trade in services agreement), meni, da bomo po podpisu sporazuma za tuje investicije odprti toliko, kolikor smo zdaj.
O pozitivnih ekonomskih učinkih, ki naj bi jih imelo čezatlansko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), kjer se govori o več kot 445 evrih pozitivnih učinkov na štiričlansko družino, pa je poudaril, da napovedi izhajajo iz najbolj ambicioznega scenarija, ki ni dosegljiv, ter da gre za scenarij šele po letu 2027.
Znatne učinke naj bi imel TTIP tudi na trg dela. Gnezda je tu predstavil študijo avstrijskega inštituta, po kateri bi lahko po sprejetju sporazuma v desetih letih po podpisu sporazuma delo izgubilo od 400.000 do enega milijona ljudi. To bi lahko za nacionalne proračune povzročilo od 30 do 60 milijard evrov stroškov, še kaže omenjena študija.
Največje zakonodajne razlike so na področju okolja
Sporazumi bodo odpravljali carine ter uvozne dajatve, kar 80 odstotkov ekonomskih učinkov TTIP pa je predvidenih iz naslova odprave netarifnih ovir. To so odprave razlik v zakonodajah držav. »Tu veje grožnja po nižanju standardov. Največje zakonodajne razlike so na primer na področju okolja − GSO, kemikalije, klorirani piščanci, letalske emisije,« je navedel.
V Evropi zakonodaja temelji na previdnostnem načelu, torej da proizvajalec, če mu ne uspe dokazati, da je izdelek nesporno varen, ne sme na trg. V ZDA pa mora nadzorna institucija dokazati, da je izdelek nevaren, je dejal Gnezda in spomnil, da je samo v kozmetiki v Evropi prepovedanih 1300 snovi, medtem ko jih je v ZDA le 11. Po sporazumu pa bi bil izdelek, ki bi bil dovoljen v ZDA, dovoljen tudi v EU. »To je v primeru kemikalij norost,« je opozoril Gnezda.
ZDA so obenem zelo zainteresirane, da se zniža oziroma odpravi omejitve v EU glede na primer gensko spremenjenih organizmov (GSO). »V ZDA se proizvede ogromno gensko spremenjene koruze in soje, ki ima zdaj omejitve na evropskem trgu. Tudi označevanje GSO je v ZDA le prostovoljno,« je dodal.
Eno poglavje v Tisi se dotika tudi javnih naročil. Gnezda pravi, da se bodo kanadska in ameriška podjetja po novem tako lahko prijavljala na javne razpise vse do občinske ravni, kar pomeni, da v razpisu ne bo dovoljeno dajati prednosti lokalnim proizvajalcem na primer hrane.
Tisa naj bi obenem predvidevala liberalizacijo vseh javnih storitev, razen tistih, ki jih bo posamezna država konkretno zaščitila, tu je veliko vprašanje prav liberalizacija naravnih virov, kot je pitna voda. Veljala bo zakonodaja, ki jo bo imela posamezna država pri podpisu sporazuma.
