Tiskane izdaje
Spletna trgovina Alibaba je bila prejšnji mesec zaradi prodaje ponaredkov in slabe zaščite intelektualne lastnine znova uvrščena na ameriški črni seznam zloglasnih trgov, hkrati pa so njenega predsednika prisrčno sprejeli v Trump Towru - morda zaradi mamljive obljube.
Največje upanje, da kitajsko-ameriški odnosi po 20. januarju ne bodo zapadli v resno krizo, je v besedi »huge«. »Ogromno«, bi lahko rekli v prevodu, morda celo »zelo veliko«. Ali pa preprosto »velikansko«. V vseh primerih gre za pristop do življenja, politike in predvsem poslov, pristop, zaradi katerega sta se v ponedeljek vsaj za pol ure zbližala najmočnejši Američan in eden najbogatejših Kitajcev.
Gre za ustanovitelja in predsednika spletne trgovine Alibaba in novega predsednika ZDA: Jack Ma je v New Yorku obiskal Donalda Trumpa, očitno z namenom (ali celo misijo), da prepreči hiter začetek trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Ko sta se po kratkem srečanju skupaj pojavila v preddverju Trumpovega stolpa, sta pred kamerami izmenjala komplimente, kakršni se spodobijo dvema milijarderjema, njuna predstavnika za tisk pa sta pojasnila, da sta se moža pogovarjala o tem, da bo spletna trgovina Alibaba v prihodnjih petih letih za Američane ustvarila milijon novih delovnih mest.
Huge! Če upoštevamo, da je v podjetju Alibaba zdaj zaposlenih okoli 30.000 ljudi, da ima njegov največji konkurent manj kot 300.000 zaposlenih po vsem svetu, vsa Amerika pa ima zdaj 150 milijonov delovno sposobnih ljudi, to pomeni, da bi od 150 zaposlenih Američanov eden delal za kitajsko spletno družbo.
Majeva predstavnica za tisk je pojasnila, da bi bilo mogoče ta načrt uresničiti tako, da bi podjetje Alibaba milijonu ameriških majhnih gospodarstvenikov omogočilo, da svoje blago prodajajo na kitajskem in azijskem trgu, kitajski tajkun pa je nato tudi sam pojasnil, da je imel pri tem v mislih predvsem majhne obrtnike v ameriškem Midwestu in da bodo prav za tamkajšnje kmete in proizvajalce oblačil odprta vrata za prodajo po vsej Kitajski, zlasti če bodo na Alibabovi spletni prodajni platformi Tmall odprli svoje virtualne prodajalne Tmall.
Za zdaj je na Tmallu okoli sedem tisoč ameriških znamk, ki so lani od kitajskih kupcev iztržili 15 milijard dolarjev. Veliko - ne pa »huge«. Negotovo je, kako se bo to število spremenilo v milijon novih delovnih mest. Res pa je, da se po prejšnjih Majevih komentarjih, ki so bili objavljeni v ameriških medijih, zdi, da on preprosto upa na naraščanje povpraševanja kitajskega srednjega razreda po tujem blagu, tudi po hrani in oblačilih, in to prav zaradi tega, ker premožnejši Kitajci nič več ne zaupajo v kakovost izdelkov z oznako made in China.
Seveda se ne ve, ali je Jack Ma na srečanje s Trumpom odšel z blagoslovom kitajske vlade, s katero ima zelo tesne odnose, vendar politično vodstvo v Pekingu zagotovo odobrava njegove obljube. Ko bi ameriški predsednik po duši vsaj ostal poslovnež, vzdihujejo kitajski partijski voditelji. V tem primeru bi bilo vse veliko bolj preprosto, kajti ko se pride na raven poslovanja, trgovine in dobička, Kitajska za nobenega milijarderja ne more biti sovražnica.
Nekateri opazovalci poleg tega navajajo, da je Jack Ma v Trump Tower stopil mesec dni za japonskim milijarderjem in telekomunikacijskim magnatom Masajošijem Sonom, ki je pohitel v New York in bodočemu ameriškemu predsedniku sporočil, da namerava v ZDA vložiti 50 milijard dolarjev in s tem ustvariti 50.000 novih delovnih mest. Jack Ma jih mora ustvariti več. Kajti če je kaj na tem svetu »huge«, potem je to Kitajska. V vseh pogledih.
