Tiskane izdaje
Bruselj – V grški krizi se je po predstavitvi zadnjih atenskih predlogov le začela nova dinamika, ki bi v prihodnjih dneh lahko pripeljala do sklenitve sporazuma.
Časa za zavlačevanje ni več. Če Grčija čez teden dni ne bi plačala Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) 1,55 milijarde evrov, bi končala v tehničnem bankrotu z vsemi nepredvidljivimi, tudi geopolitičnimi posledicami za Evropo.
Ker finančni ministri skupine z evrom zgodaj popoldne še niso mogli temeljito razpravljati o grških predlogih, tudi na večernem vrhu voditeljev še ni moglo biti preboja. »Vrh bo le posvetovalen,« je ob prihodu v bruseljsko palačo Justus Lipsius povedal nemška kanclerka Angela Merkel.
Francoski predsednik François Hollande je nove predloge označil za »bolj močne in bolj natančne«. Po navedbah diplomatskih virov voditelji od Grčije pričakujejo konkretne načrte, kaj bodo naredili v prihodnjih dneh, denimo sprejetje različnih fiskalnih ukrepov ali omejitev prezgodnjega upokojevanja. To bo nato tudi tema rednega vrha EU v četrtek in petek. Grčija bi morala pred odobritvijo pomoči ukrepe sprejeti v parlamentu.
Za predsednika evropskega sveta in vrha držav z evrom Donalda Tuska so zadnji grški predlogi prvi pravi predlogi v zadnjih tednih. »Vse karte morajo na mizo,« je povedal. Voditelji bi morali narediti vse, da se ognejo nesreči, ki bi lahko pripeljala do kaotičnega položaja, do grexita po nesreči (grexident). Politično hazarderstvo bi po Tuskovih besedah morali končati, kot svojo odgovornost razume tudi spoštovanje davkoplačevalcev v vseh državah.
Cerar: Upoštevati veliko izpostavljenost Slovenije
Tudi slovenski premier Miro Cerar je grški predlog označil za obetaven in korak v pravo smer. Cilj bi moral biti, da Grčija sprejme reforme za izpolnitev zavez. Zaradi velike izpostavljenosti Slovenije v Grčiji (po Eurostatovih podatkih je s 3,2 odstotka BDP najvišja med vsemi) Cerar pričakuje, da bo v primeru novih jamstev (posojil) Atenam njen veliki delež upoštevan. Lahko bi tudi bila izvzeta iz nadaljnje pomoči. Cerarja sicer veseli, »da bomo vsi sedli za mizo in se neposredno pogovorili«.
Težko porajanje rešitve iz grške krize
Še en maratonski dan reševanja grške krize se je začel v noči na ponedeljek, ko so na sedežu evropske komisije premlevali novi reformno-varčevalni predlog iz Atene.
Kot dobro podlago za sporazum ga je najprej označil vodja kabineta predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja Martin Selmayr. V tvitu ga je primerjal kar s porodom s kleščami. Hitri optimizem iz Berlaymonta zlasti med zagovorniki bolj trdih prijemom ni bil sprejet z odobravanjem. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ob prihodu na zasedanje skupine z evrom govoril o neresnih ocenah nepooblaščenih ljudi. V mislih je skoraj gotovo imel Selmayrja, ki je sicer njegov strankarski tovariš v nemški CDU.
V prihodnjih dneh še en izreden sestanek
Kakorkoli že, finančni ministri iz severnega dela območja z evrom niso kazali veliko navdušenja nad novimi grškimi predlogi. Schäuble je govoril, da še ni nobenih novosti; Irec Michael Noonan je omenjal nočno zmedo z grškimi predlogi, finski minister Alexander Stubb je izražal nizka pričakovanja. Po poročanju FT sta Schäuble in Noonan zahtevala omejitve likvidnostne pomoči ECB grškim bankam, če ne bo uveden nadzor kapitalskih tokov. Zaradi množičnega dvigovanja vlog mora ECB v zadnjih dneh skoraj vsak dan zviševati meje za likvidnostno pomoč.
Finančni ministri imajo kljub resnosti položaja še vedno smisel za humor. Ker se pričakuje še več sestankov o Grčiji, se je avstrijski finančni ministre Hans Jörg Schelling že vprašal, kdo bo plačeval potne stroške. Sicer se je še potožil nad neresnostjo grške vlade pri pošiljanju predlogov. Tudi Finec Stubb je bentil nad zapravljanjem letalskih milj. V prihodnjih dneh se bodo finančni ministri morali sestati na še enem izrednem sestanku, sporazum z Grčijo bi nato lahko bil politično potrjen na rednem vrhu EU v četrtek in petek.
Bo seštevek predlaganih ukrepov zadosten?
Vodja skupine z evrom nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je drugače kot drugi severni ministri grške predloge označil za dobrodošel korak v pozitivno smer. Ker so bili prejeti pozno, jih v kratkem času še niso mogli temeljito pregledati. Ključno vlogo bodo imeli pogovori s tremi institucijami s ciljem sklenitve sporazuma v prihodnjih dneh. Preučiti bodo morali, ali je seštevek učinkov predlaganih fiskalnih ukrepov zadosten in ali so predlagane reforme zadostne za gospodarsko okrevanje Grčije. Sestavljen mora biti tudi seznam prednostnih ukrepov.
Po izvlečkih iz grških predlogov, ki so krožili sinoči, je v njih predvidenih več proračunskih prihodkov in varčevanja, denimo z 200-milijonskimi rezi v obrambni proračun prihodnje leto. Na različnih področjih bi zvišali DDV, bolj bi obdavčili velika uspešna podjetja, zvišali bi socialne prispevke. Poleg tega načrtujejo omejitve za sprejetje omejitev za zgodnje upokojevanje. Prihodki nad 30.000 evri na leto bodo obremenjeni s posebno progresivno dajatvijo. A v prihodnjih dneh bo gotovo še kar nekaj premikov.
Na drugi strani je na mizi je podaljšanje grškega programa za nekaj mesecev. Za pomoč bi bil uporabljen preostanek denarja v njem. Na voljo je še 7,2 milijarde evrov za pomoč in 10,9 za kapitalske injekcije bankam. Del tega denarja bi bil lahko namenjen za pomoč. Črni scenarij bi bil, če Grčiji konec meseca ne bi uspelo plačati obveznosti do IMF. Nejasno je, kako bi lahko že v tednu dni dobila denar za pomoč. Po enem od scenarijev bi ECB v primeru političnega sporazuma lahko dovolila Grčiji večje zadolževanje z izdajo zakladnih menic (T-Bills).
Finančni trgi vse bolj vznemirjeni
Diplomati opozarjajo na dramatičen položaj. ECB je, denimo, z izredno pomočjo grškim bankam izpostavljena že s 87 milijardami evrov. Če bi »vse skupaj propadlo«, bi se breme porazdelilo med članice. Tudi finančni trgi so čedalje bolj vznemirjeni in eden od ciljev vrha je njihovo pomirjanje pred usodnimi dnevi. Četudi so grški predlogi daleč od vsebine rešilnega programa iz leta 2012 naj bi po navedbah vira EU prevladal realizem: na koncu bo sprejeta rešitev.
Tudi voditelji članic so v težkem položaju, saj bodo pred domačimi volivci težko popuščali. Atene sicer še pričakujejo vsaj kakšno znamenje, da bi bile v prihodnosti razbremenjene odplačevanja dela dolgov. Dokler ne bodo izpolnile zavez v okviru veljavnega rešilnega programa, tega ne morejo pričakovati. Članice so pripravljene kvečjemu še podaljšati roke zapadlosti in še znižati obresti. Blažitev dolžniškim bremen je bilo Grčiji načelno obljubljeno že konec leta 2012. Pogoj je bila izpolnitev varčevalnih ciljev.
