Tiskane izdaje
Bruselj – Evropska komisija si v zadnjih letih deklarativno in z dejanji prizadeva za odpravo razširjenih praks, s katerimi so si multinacionalke v EU z različnimi ustvarjalnimi rešitvami zniževale davčno breme na minimum.
To je v središču pozornosti vsaj od izbruha afere Luxleaks jeseni 2014, ki je razkrila, kako so se multinacionalke v velikem vojvodstvu v času, ko je bil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker luksemburški premier in finančni minister, s posebnimi davčnimi kupčijami z državo ognile plačilu milijard evrov davkov. To, kar je v EU obravnavano kot boj za bolj pošteno obdavčitev, na drugi strani Atlantika, v Washingtonu, razglašajo za nesprejemljivo ravnanje, ki ga spodbujajo politični cilji.
Ameriško finančno ministrstvo je sredi tedna objavilo dokument na 25 straneh, v katerem ostro napadajo postopke generalnega direktorata za konkurenčnost pri evropski komisiji proti multinacionalkam. Na bruseljski muhi so namreč tudi ameriški orjaki. Pod drobnogledom ravnanja v Luksemburgu sta Amazon in McDonald's. V bližnji prihodnosti je pričakovana odločitev Bruslja o olajšavah pri obdavčitvi dobička za Apple na Irskem. Verigi kavarn Starbucks so že tako naložili plačilo 20–30 milijonov evrov davkov na Nizozemskem.
Da so v Washingtonu nezadovoljni z bruseljskim ravnanjem, ki ga obravnavajo kot diskriminatorno, ni novost. A preseneča ostrina dokumenta. Evropski komisiji očitajo, da krši mednarodne dogovore o boju proti izogibanju davkov in spodkopava davčne sporazume ZDA s posameznimi članicami EU. Zagrozili so s protiukrepi (ne da bi omenili kaj konkretnega) in opozorili na negativen učinek bruseljskih postopkov na prihodnje ameriške investicije v Evropi.
V Washingtonu bentijo, da se evropska komisija ne vede kot varuh konkurenčnosti, marveč kot nadnacionalni davčni organ, ki se vpleta v pristojnosti članic. ZDA naj bi bile neposredno oškodovane, saj bodo naknadna plačila davkov v EU znižala njihove davčne prihodke. Ameriška administracija je prepričana, da so se bruseljska pravila v zadnjih dveh letih spremenila in da se s takim ravnanjem spodkopava pravno varnost podjetij, saj so ta kaznovana za ravnanje pred uveljavitvijo novih meril (retroaktivnost).
Bruselj v boju proti davčni praksi multinacionalk proučuje kupčije o olajšavah, predvsem pri obračunu storitev v koncernu, s katerim so si zniževale davčna bremena. Ameriška stran opozarja, da Bruselj ogroža prizadevanja na ravni G20 za enotne standarde pri obravnavi obračunavanja storitev v koncernih. Objavljeni dokument je sicer nadaljevanje pritiska. Ameriški finančni minister Jack Lew je že pred pol leta pisal Junckerju in ga opozoril, da Bruselj nesorazmerno strogo ukrepa proti ameriškim podjetjem.
Na muhi tudi Google
V evropski komisiji odgovarjajo na očitke z veliko ravnodušnosti. Sklicujejo se na pravo EU, po katerem podjetja ne smejo dobiti posebnih davčnih olajšav, kakršne niso omogočene drugim, saj se sicer izkrivlja konkurenca. To preverjajo in ob ugotovljenih kršitvah zahtevajo vrnitev nezakonitih ugodnosti. Tudi namigovanja o pristranskosti in načrtnem postavljanju ameriških podjetij v težji položaj odločno zavračajo. Pravo EU da velja za vsa podjetja na njenem območju.
Tako je bil lani že kaznovan Fiat, ki je dobil davčne ugodnosti v Luksemburgu. Tudi Belgija ni bila obravnavana nič blažje kot ameriški orjaki. Kar 35 tukajšnjim mednarodnim podjetjem je bilo naloženo, naj plačajo državi za skupno 700 milijonov evrov davčnih ugodnosti. Vse davčne odločitve Bruslja so sicer še v postopkih na sodišču EU. Ob omenjenih je na muhi evropske komisije še Google. Preiskujejo sume o njegovi zlorabi vodilnega položaja na trgu za izrivanje tekmecev.
V ozadju ostrejših kritik iz Washingtona je najbrž končevanje postopka proti Applu na Irskem. Po analizi JP Morgan bi skupno breme lahko znašalo 19 milijard evrov. V Applu so doslej zatrjevali, da ne uporabljajo davčnih zvijač. V Mreži za pravično obdavčitev (Tax Justice Network) so lani izračunali, da je Apple v Nemčiji do septembra 2014 za pet poslovnih let plačal le 40 milijonov evrov davka na dobiček, čeprav je zgolj s prodajo iphonov ustvaril 4,4 milijarde dobička in bi moral plačati 1,3 milijarde davka.
