Washington v znamenju Grčije

Težave največje evropske bolnice so zasedle osrednjo pozornost ob začetku finančnega vrha.

Objavljeno
17. april 2015 23.11
US-ECONOMY-FINANCE-IMF-WB
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Grčija bo morala prihodnji mesec plačati milijardo evrov dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), je na rednem pomladanskem srečanju sklada in Svetovne banke v Washingtonu poudarila predsednica IMF Christine Lagarde. Težave največje evropske bolnice so zasedle osrednjo pozornost ob začetku finančnega vrha.

Grčija mora skladu skupaj z obrestmi maja in junija nakazati 2,5 milijarde evrov. Pri čemer je Lagardova v Washingtonu poudarila, da »upravni odbor IMF v zadnjih tridesetih letih ni odobril niti enega odloga plačila«. In dodala, da nekaj odlogov, ki so jih pred tem odobrili državam v razvoju, »ni prineslo plodnih rezultatov«. Direktor evropskega oddelka sklada Poul Thomsen je danes priznal, da bo moral IMF znižati napovedi gospodarske rasti Grčije, negotovost pa je pocenila delnice v Evropi in ZDA.

Finančni voditelji sveta na srečanju, ki se bo končalo jutri, prav tako niso mogli mimo vse večjega vpliva Azijske banke za infrastrukturo in naložbe (AIIB), ki jo je Kitajska ustanovila kot nekakšno protiutež zanjo preveč proameriški Svetovni banki. Med ustanovne članice se je – kljub pritisku Bele hiše – že podpisalo 57 držav, med njimi nekatere tesne zaveznice ZDA. Ta je ujetnica kongresa, ki noče potrditi reform za večjo moč držav v razvoju pri odločanju v IMF in Svetovni banki, kar je spodbudilo nastanek AIIB.

Lagardova pozdravlja »novi multilateralizem«

V ZDA se bojijo, da bo azijska banka konkurirala obema ustanovama, toda njuna voditelja, Lagardova in Jim Yong Kim, sta odgnala bojazni in napovedala sodelovanje z njo. Lagardova celo pozdravlja »novi multilateralizem«, saj naj bi nove ustanove pomagale spodbuditi obotavljivo rast svetovnega gospodarstva. Napoved je po oktobrskem jesenskem vrhu precej bolj temačna, IMF pa je na četrtkovem vrhu dvajsetih najrazvitejših držav ugotovil, da so kljub nižjim cenam nafte, ki spodbujajo gospodarsko rast, v posameznih državah posledice velike recesije in krize evroobmočja še vedno veliko breme.

V Washingtonu sta tudi finančni minister Dušan Mramor in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec z delegacijama. Sodelovala bosta na današnjem zasedanju Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) ter skupnega Razvojnega odbora sklada in Svetovne banke, srečala se bosta tudi z vlagatelji v slovenske dolgoročne obveznice. Mramor bo v torek obiskal Univerzo Harvard, kjer bo v Centru za evropske študije na primeru Slovenije predstavil delovanje novih članic EU.