Tiskane izdaje
New York – Jabolčni velikan iz kalifornijskega Cupertina se je podal v oster spopad z ameriškimi oblastmi, ki želijo več nadzora nad komunikacijami prek njihovih naprav. V ospredju je dostop do podatkov v telefonu, ki ga je uporabljal eden od teroristov v San Bernardinu, v ozadju pa želja ameriške obveščevalne skupnosti, da tehnološka podjetja v svoje izdelke vgradijo možnost nadzora.
Preiskovalci so se po napadu v začetku decembra, ko je mlad zakonski par v San Bernardinu pobil 14 ljudi, znašli pred zahtevno nalogo pojasniti, zakaj sta 28-letni Syed Rizwan Farook in 29-letna Tashfeen Malik zapustila šestmesečnega otroka in postala hladnokrvna morilca v imenu verskih dogem. Pot do odgovorov, kako je potekala njuna radikalizacija in s kom sta sodelovala ali bila v stiku, jih je pripeljala do iphona 5c, ki je bil v Farookovi lasti, toda naprava je zaklenjena, po desetih napačno vnesenih geslih za odklepanje pa se podatki v njej avtomatsko izbrišejo. Zato so se za pomoč obrnili na Apple.
Podjetje iz Cupertina je na čelu upora tehnoloških velikanov, ki nasprotujejo želji obveščevalnih agencij za omogočanje državnega nadzora nad uporabniki njihovih izdelkov. Primer iz San Bernardina je le vrh tega spora, a kaže na težavno razmejitev med varovanjem zasebnosti in družbe. Ko so pogovori med preiskovalci in Applom zašli v slepo ulico, so se najvišji obveščevalni svetovalci predsednika Baracka Obame sestali z vrhom podjetja, na čelu z direktorjem Timothyjem Cookom.
Toda tudi to ni prineslo rešitve in v torek je zvezno sodišče na prošnjo pravosodnega ministrstva izdalo ukaz Applu naj obide varnostno zaščito na Farookovem telefonu. Dan kasneje je Cook objavil ogorčeno javno pismo, v katerem je zapisal, da zvezna policija FBI zahteva od podjetja, naj razvije sistem, ki bi omogočal vdiranje v zaščitene telefone mimo varnostnih mehanizmov. Čeprav naj bi šlo le za en telefon, Cook trdi, da bi že obstoj tovrstne tehnologije ogrozil varnost vseh uporabnikov.
Izraba tragedije
Applov upor tako prevaja v prakso dolgotrajno iskanje ravnovesja med varovanjem posameznikove zasebnosti in prizadevanjem za varnost države. Varnostne agencije trdijo, da se uresničuje črni scenarij, po katerem tehnologija ščiti kriminalce in onemogoča preiskave njihovega početja. Ne gre samo za primer iz San Bernardina, policisti po ZDA se soočajo s podobnimi težavami, toda zvezna policija je namenoma izbrala krvav teroristični napad, da bi javnost pridobila na svojo stran.
Sodišče je za trenje najnovejšega tehnološkega oreha uporabilo več kot 200 let star zakon, ki je po besedah ustavnega profesorja Stephena Scotta sodiščem v kolonialni Ameriki dajal enaka pooblastila kot tistim v Angliji in omogoča sodišču, da v posameznem primeru izda neposreden ukaz, kadar nima na voljo drugih pravnih orodij. Zvezne oblasti ga že nekaj časa uporabljajo, če se hočejo izogniti geslom na elektronskih napravah, predlanskim so denimo v New Yorku neimenovanemu proizvajalcu telefonov z njegovo pomočjo ukazali, naj odklene vstopni zaslon pri preiskavi prevar s kreditnimi karticami.
Apple se je takšni uporabi uprl – natančna pravna argumentacija bo znana v prihodnjih dneh, ko bodo vložili pritožbo –, pri čemer se bo verjetno skliceval na omejitve, ki jih je uvedlo vrhovno sodišče. To je menilo, da takšna uporaba zakona ni primerna, če bi povzročila »neupravičeno breme«. Pravnik Alexander Abdo iz Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) meni, da se lahko naslonijo tudi na odločbo o nevpletenosti v primer, ki je podlaga za sodni ukaz. »Če FBI opravlja preiskavo, ne more prisiliti lokalnega ključavničarja, naj mu pomaga vdreti v hišo,« je zatrdil Abdo.
Na Applovi strani naj bi bila tudi ameriška ustava, njen četrti amandma določa pravila o zasegih in preiskavah. Po njih mora FBI opravljati preiskavo v razumnih mejah, prisiliti podjetje, naj razbije digitalno zaščito svojih izdelkov, bi lahko pomenilo preseganje te omejitve. Abdo za dobro mero dodaja tudi peti amandma in njegovo pravico so sodnega postopka pred omejitvijo svoboščin. Profesor prava Ryan Calo pa celo meni, da ukaz o izdelavi programa krši prvi amandma o svobodi govora, saj naj bi pomenil »izsiljen govor«.
Izgubljeni boj
FBI ima tokrat zaslombo celotne Bele hiše, kljub temu da v preteklosti znotraj ni bilo vedno soglasja med obveščevalnimi in varnostnimi krogi ter tistimi, ki jih je skrbel prevelik poseg v svoboščine. Predsednik Obama tako lani ni podprl pisanja zakonodaje, ki bi od podjetij zahtevala vgradnjo možnosti za izognitev zaščitnim sistemom, kar je odprlo vrata sedanji sodni bitki. Povezava s terorizmom je sprožila ogorčenje v kongresu, saj številni republikanci in demokrati napadajo Applovo stališče in so podprli pot do tako imenovanih stranskih vrat v zaščitene izdelke.
Po besedah Farhada Manjooja iz New York Timesa bodo na dolgi rok zmagala tehnološka podjetja. »Apple, Google, Facebook in drugi imajo v rokah večino kart v tem soočenju. Imajo naše podatke, njihov posel pa temelji na skupinskem prepričanju javnosti, da bodo naredili vse za njihovo zaščito,« je poudaril Manjoo in dodal, da bi bila vsaka razpoka v tem prepričanju usodna. Uzakonitev stranskih vrat bi lahko zatrla najvitalnejši del ameriškega gospodarstva.
Apple je po razkritjih žvižgača Edwarda Snowdna o nadzornem aparatu ZDA postal odločen zagovornik zaščite zasebnosti. Zato smo lahko prepričani, da bo ob morebitni sedanji zmagi države naslednja različica jabolčnega telefona imela sistem zaščite, ki ga niti s sodnim ukazom in razumnim obsegom dela Applovih inženirjev ne bo mogoče razbiti, je napovedal Manjoo.
