Tiskane izdaje
Rast svetovne trgovine bo letos padla na najnižjo raven po finančni krizi leta 2009, je danes opozorila Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Med razlogi za njeno »dramatično upočasnitev« je izpostavila krčenje gospodarske aktivnosti na Kitajskem in v Braziliji ter zmanjšanje rasti uvoza v Severni Ameriki.
Svetovni uvoz in izvoz se bosta letos povišala le za 1,7 odstotka oziroma za skoraj tretjino manj, kot je še aprila napovedala WTO. Organizacija je popravila tudi napovedi za prihodnje leto, ko se bo trgovinska izmenjava med državami povečala za najmanj 1,8 odstotka in ne za 2,8 odstotka, kakor so ekonomisti napovedovali še pred nekaj meseci.
Po besedah generalnega direktorja Svetovne trgovinske organizacije Roberta Azevêda bi morali novi podatki služiti kot opozorilo, zlasti v kontekstu naraščanja protiglobalističnega razpoloženja v številnih državah sveta. »Poskrbeti moramo, da se to ne pretvori v nepravilne politične odločitve, zaradi katerih bi se lahko položaj še poslabšal,« je pojasnil vodja WTO. Nadaljnjo zmanjševanje trgovine bi lahko imelo negativen vpliv na gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in razvoj, je dodal.
Globalizacijski obrat
Prvič v petnajstih letih se bo zgodilo, da bo rast globalnega bruto domačega proizvoda, ki bo letos po napovedih znašala 2,2 odstotka, višja od rasti svetovne trgovine. Takšen »globalizacijski obrat« se je po poročanju BBC nazadnje zgodil leta 2001. Uvoz in izvoz sta v preteklosti v povprečju naraščala za skoraj polovico hitreje kot BDP. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila rast svetovne trgovine dvakrat višja, šele v zadnjem času pa je razmerje med njo in BDP postalo enakovredno.
»Medtem ko so prednosti trgovanja jasne, je jasno tudi to, da morajo biti bolj deljene. Prizadevati bi si morali za vzpostavitev bolj inkluzivnega trgovinskega sistema, s katerim bi bolj podprli revnejše države, poslovneže, manjša podjetja in marginalizirane skupine v vseh gospodarstvih,« je pojasnil Azevêdo. »Smo v trenutku, ko je prav, da se zavemo naukov zgodovine in se znova zavzamemo za prosto trgovino, ki lahko prispeva k spodbujanju gospodarske rasti.«
Rast protekcionizma
Poleg WTO je na negativne učinke manjšanja trgovanja med državami pred kratkim opozorila tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Padec uvoznih in izvoznih aktivnosti bi lahko bil znak, da se globalizacija upočasnjuje, so pojasnili njeni predstavniki. »Rast trgovine je padla pod tri odstotke, morala pa bi se gibati pri šestih oziroma sedmih in delovati kot motor,« je med srečanjem skupine držav G20 na Kitajskem v začetku meseca dejal generalni sekretar OECD Angel Gurría. Počasen napredek v pogajanjih o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu med Evropo in ZDA po njegovem ne prinaša nikakršnih koristi. »Videti je, kot da se pomikamo nazaj.«
Na gospodarske napovedi za drugo polovico letošnjega leta in prihodnje leto vpliva vrsta neznank. WTO je kot najbolj problematične izpostavila nihanje finančnih trgov zaradi sprememb monetarnih politik razvitih držav, rast protekcionistične retorike v političnem diskurzu in posledice britanskega referenduma o izstopu iz EU.
Protekcionistični ukrepi so po pisanju Wall Street Journala le ena od možnih razlag manjše rasti svetovne trgovine po izbruhu finančne krize leta 2009. Med popularnimi razlagami sta še pomanjkanje povpraševanja v razvitih državah, ki so sprejele politiko varčevanja in načrtnega ohranjanja nizkih plač ter zasuk v procesu širjenja proizvodnje iz razvitih v manj razvite dele sveta.
