ZDA: rdeč karton poroki AT & T in Time Warnerja

Trumpova administracija s sodbo zavira megazdružitev telekomunikacijskega operaterja in medijske skupine.

tor, 21.11.2017, 21:35

Ljubljana – Tožbo proti nameravani 85,4 milijarde dolarjev (72,8 milijarde evrov) vredni združitvi med telekomunikacijskim operaterjem AT & T in medijsko skupino Time Warner ameriško pravosodno ministrstvo utemeljuje s skrbjo za položaj naročnikov. Nad dobrimi nameni leži sum, da poskuša Bela hiša obračunati s Trumpu nenaklonjenim medijem.

Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo tožbo proti največjemu svetovnemu telekomunikacijskemu podjetju AT & T, da bi ustavilo lani napovedani prevzem medijskega konglomerata Time Warner, je poročal Reuters. Kot so pojasnili na ameriškem ministrstvu, bi ta skoraj 73 milijard evrov vreden posel lahko močno povišal cene za naročnike in konkurenco ter otežil razvoj spletnih video storitev.

Zaskrbljenost vodstva AT & T

V 23 strani dolgi tožbi je pravosodno ministrstvo zapisalo, da bi AT & T po prevzemu lahko filme v lasti Time Warnerja za konkurenco močno podražil, jim tako stroške na letni ravni povečal za »stotine milijonov dolarjev«, na koncu pa bi te stroške operaterji prevalili na naročnike.

Vodstvo AT & T, ki s prevzemom in vertikalno integracijo ponudnika vsebin poskuša tekmovati z vse težje dosegljivimi tekmeci, kot sta Netflix in Amazonov Prime Video, tožbo razume kot skrajen in nerazumljiv odmik od dosedanjega ravnanja v podobnih primerih. Ob tem so spomnili, da je Obamova administracija leta 2011 odobrila povsem primerljivo vertikalno združitev družb Comcast Corp in NBCUniversal. Spor med državo in AT & T se je poglobil potem, ko je operater zavrnil zahtevo ministrstva, da v zameno za odobritev prevzema odprodajo družbo Turner Broadcasting, ki je lastnica televizije CNN.

Foto: Mark Lennihan/AP

So nam Američani res lahko zgled?

Ravnanje ameriških oblasti ob vertikalni integraciji telekomunikacijskega operaterja s ponudnikom vsebin odpira vprašanje, ali bi tako morali ravnati tudi slovenski organi v primeru, ko lastnik Telemacha prevzema Pro Plus. Medtem ko so pomisleki o tem, da lahko tovrstna vertikalna integracija končnega naročnika udari po žepu, povsem legitimni, medijski strokovnjak Marko Milosavljević opozarja še na druge možne interpretacije sporne ameriške medijsko-telekomunikacijske poroke.

Dejstvo, da je CNN s svojim poročanjem že dolgo trn v peti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ob zahtevi regulatorjev, da se CNN izloči iz megaprevzema, vzbuja dvome o neodvisnosti regulatorjev. »Vsaj vodilne ljudi v regulatornih organih je imenovala politika, torej so le omejeno neodvisni,« opozarja Milosavljević.

Združevanje telekomunikacijskih operaterjev, ki se ta čas dogaja v Evropi in ZDA, je zgolj nadaljevanje trenda, ki ga doživljamo že vsaj zadnjih deset let. Telekomunikacijski operaterji imajo denarja dovolj, primanjkuje pa jim vsebin, s katerimi bi se lahko postavili po robu družbam, kot so Apple, Google, Netflix in Facebook. »AT & T in Time Warner sta res velika, tudi številka 85 milijard dolarjev se sliši ogromno, ampak oba skupaj sta malčka v primerjavi z denimo Applom,« opozarja sogovornik in pravi, da bo boj AT & T z ameriško državo zanimivo spremljati še naprej.

Prijavi sovražni govor