Tiskane izdaje
Kitajci imajo Marka Zuckerberga že dolgo za svojega. Najprej zato, ker se je oženil s Kitajko. Ne zdi se jim pomembno, da se je Priscilla Chan rodila v Ameriki, kakor tudi ne, da so njeni starši prišli iz Vietnama na čolnu, polnem beguncev. Za kitajsko javnost je ona predvsem Kitajka.
Drugi vzrok je, da se je naučil kitajščine. Ni pomembno, da je ne govori tekoče in da ne razume vsega, kar mu povedo. Za pogovor s kitajskimi študenti v njihovem jeziku je treba biti pogumen. In tretjič, na delovni mizi ima knjigo, ki jo je napisal kitajski predsednik. Ni se treba spuščati v razprave, ali ga Xi Jinpingova doktrina v resnici zanima. Knjigo je postavil na vidno mesto, da bi mu pomagala z večjimi koraki vstopiti na kitajski trg. Četrtič – Zuckerberg je ustanovitelj Facebooka, ki je sicer na Kitajskem blokiran, a kitajski uporabniki pridejo do njega s skokom čez Veliki požarni zid. Fant jim zelo ugaja.
Poslovna ali humanitarna poteza?
Ko sta Zuckerberg in Priscilla Chan ob rojstvu prve hčere oznanila, da bosta podarila 99 odstotkov lastnih delnic Facebooka, je bila kitajska javnost razdeljena. Nekateri so ga nezadržno hvalili kot dobrodelneža, ki je lahko vzor kitajskim bogatašem, drugi so podvomili o njegovi iskrenosti. »Po vsej verjetnosti dela tisto, kar bi storil vsak ameriški milijonar. Dobrodelni sklad izkorišča za izogibanje davkom,« je na družbenem omrežju Weibo izjavil neki bloger. »Po vsej verjetnosti je to prej poslovna kot pa humanitarna poteza,« je dodal drug bloger.
Čeprav so bili tisti, ki so Zuckerberga hvalili, v večini, pa so dvomljivci izraz omajanega zaupanja Kitajcev v dobrodelne organizacije.
Pred dvema mesecema je pekinško sodišče 24-letno Guo Meimei obsodilo na petletno zaporno kazen, ker je več let zbirala donacije v imenu podjetja, domnevno povezanega z Rdečim križem. Ko se je na internetu pojavila poleg belega Maseratija, nato pa v poslovnem razredu letala na poti v tujino, je ista javnost, ki je na njene pozive k dobrodelnosti odgovarjala s simpatijami in donacijami, zahtevala preiskavo. Izkazalo se je, da je Guojeva večkratna prevarantka. Nepojasnjeno je ostalo le vprašanje, kako je lahko Rdeči križ dopustil, da je tako izkoristila njegovo ime. Ko je ta organizacija na družbenem omrežju odprla svoj mikroblog, so jo zasula sporočila tisočerih prevaranih državljanov: »Vrnite nam denar!«
Kitajski partijski časopis Global Times je Zuckerbergovo torkovo objavo pospremil z uvodnikom, v katerem je priznal, da je mladi Američan »za mnoge mlade Kitajce ikona«. V uvodniku je zapisano: »Zuckerberg je s svojim tolmačenjem osnovnega pomena bogastva postal navdih za kitajsko družbo, ki bo mnoge spodbudil k poglobljenemu razmisleku.«
Zuckerbergova poteza je hkrati povečala pritisk na kitajske milijonarje. Tistim, ki niso še nič darovali, so postavili vprašanje, zakaj ne darujejo. Tiste, ki so že darovali, pa so zbodli, zakaj ne dajo še več. Čeprav je najbogatejši Kitajec Jack Ma, ustanovitelj internetnega trgovinskega podjetja Alibaba, na dobrodelni dražbi prodal svojo sliko ter pet milijonov dolarjev, ki jih je zanjo dal človekoljub Qian Fenglei, vložil v podjetje za zaščito okolja, to še ni niti malo blizu Zuckerbergovi gesti.
A Ma je v nekem govoru na Pekinški univerzi pojasnil, da so »prva odgovornost kitajskih podjetnikov naložbe, odpiranje novih delovnih mest in povečanje splošne blaginje. Če damo ves svoj denar v dobrodelne namene, ko smo še mladi in ko se še nismo naučili, kako porabiti to, kar smo si prislužili, potem to Kitajski nikakor ne koristi.«
Kaj pa, če bo imel še več otrok?
Trend med kitajskimi milijonarji je, da svoje bogastvo večinoma vlagajo v tujini, ne na Kitajskem. Drugi najbogatejši Kitajec Wang Jianlin, čigar imetje ocenjujejo na 13,2 milijarde ameriških dolarjev, je v začetku leta za 45 milijonov evrov kupil 20 odstotkov delnic španskega nogometnega kluba Atletico Madrid. Še pred tem je lani za 650 milijonov ameriških dolarjev kupil znamko triatlonskega tekmovanja Ironman.
Komunistična partija upa, da se bo dobrodelnost na Kitajskem bolj uveljavila in da bodo »rdeči kapitalisti« bolj velikodušno darovali v humanitarne namene. Ustanovitelj Microsofta Bill Gates je pred kratkim priznal, da ga je predsednik Xi Jinping ob vsakem njunem srečanju prosil, »naj se bolj zanima za dobrodelnost na Kitajskem«. Gates pa je pokazal ravno na tisto, kar pri kitajskih državljanih izziva sumničenje. »Kitajska bi morala za spodbujanje dobrodelnosti spremeniti zakonodajo,« je izjavil v nekem intervjuju. Ali je imel v mislih davke? Seveda. Pa tudi kitajsko kulturo, je dodal, a predvsem davke. To ne pomeni, da Zuckerberg ni dober fant. Kaj pa, če bo imel še več otrok, je opozoril eden od njegovih kitajskih oboževalcev. »Kakšno še boljše darilo bosta on in Priscilla dala drugemu otroku?«
