V Siriji in Iraku se bori 1400 džihadistov iz Francije

Čas žalovanja je minil in emocije so se ohladile, zdaj je čas za trezne analize o varnosti in političnih razmerah.

Objavljeno
12. januar 2015 21.18
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika

Čas žalovanja je minil, vsaj za široke množice solidarnih, milijoni udeležencev demokratičnega pohoda so se razšli in emocije so se ohladile, zdaj je čas za trezne analize o varnosti in političnih razmerah. Sedaj, ko se Francija nekako vrača v tirnice, politično-medijski cinizem – nismo vsi Charlie – ne zveni več nedostojanstveno za žrtve; čeprav ga ni manjkalo niti v preteklih dnevih izrednega stanja. Sporni humorist Dieudonné se je počutil celo sprevrženo kot »Charlie Coulibaly«.

Potem ko je predsednik François Hollande po terorističnem napadu v Parizu sklical pet kriznih sestankov, se je včeraj dopoldne z ministri, predstavniki policijskih in varnostnih sil ter nekaterimi ožjimi sodelavci sestal na temo notranje varnosti: preventive in zaščite Francozov, nasploh boja proti terorizmu. Po koncu so javnost obvestili, da bo od danes naprej, kakor je zapovedal predsednik Hollande, okrog 10.000 vojakov zagotavljalo varnost »na občutljivih točkah po državi«, še posebne zaščite pa so deležni pripadniki judovske skupnosti. Kakor je že včeraj zjutraj napovedal notranji minister Bernard Cazeneuve, okrog 4700 policistov, orožnikov in vojakov začasno varuje 717 judovskih šol in verskih objektov. Mediji, Monde, na primer, objavljajo skrajna pričevanja ljudi, ki, tudi zato, »ker se v Franciji ne počutijo več varni«, razmišljajo o odhodu v Izrael. Da so dobrodošli, saj je Izrael njihovo »domače ognjišče«, je francoske Jude takoj potem, ko so bili v terorističnem napadu ubiti štirje judovski talci, povabil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Podobno je storil že jeseni 2012, nekaj mesecev po napadu islamista Mohameda Meraha v Toulousu, pred vhodom v judovsko šolo. Tokratno povabilo je precej vznemirilo predsednika vlade Manuela Vallsa, ki se je odzval z besedami: mesto francoskih Judov je v Franciji.

Še drugi ukrepi

Tudi stopnja teroristične ogroženosti (načrt Vigipirate) je (vsaj) včeraj naprej ostala na najvišji ravni, v Pikardiji pa jo bodo podaljšali do 14. februarja. Med drugim bo treba, kot je prav tako poudaril Valls, izboljšati sistem prisluškovanja in ga narediti »učinkovitejšega«, kakor bo treba, in »to bo morala postati prioriteta«, poskrbeti za »izolacijo zaprtih radikalnih islamistov v francoskih zaporih«. V nekaj mesecih je pričakovati, da bodo sprejeli novi zakon o obveščevalnih službah, kajti skrb zbuja podatek, da je džihadistov iz Francije, ki se borijo ali so se bili v Siriji oziroma Iraku, več kot 1400. Kar je po besedah premiera Vallsa »veliko povečanje v zelo kratkem času.« Med njimi sta bila tudi ubita terorista Chérif in Saïd Kouachi, medtem ko tretjega Amedyja Coulibalyja radarji obveščevalnih služb niso zaznali, da bi se teroristično uril zunaj Francije. Prvi med ministri je med drugim pozval, da bi nedeljski shod morali zakoličiti v francoski zgodovini kot izjemen dan, za kar bo morala poskrbeti tudi šola; njena naloga je, da zaduši vsa semena zla, ko se otroci zmerjajo za jude ali muslimane. Nujno bo povečati še nadzor nad svetovnim spletom in preprečevati širjenje sovraštva, zato bodo, je dejal Manuel Valls, »odprli nova delovna mesta. Odprli jih bomo, kajti pri vprašanju varnosti državljanov, ni diskusije.« Vse, kar se je dogajala v zadnjih dnevih, bo natančneje preučila tudi posebna preiskovalna komisija, ki jo bodo osnovali v parlamentu ...

Karavana gre naprej

V nedeljo, ko so milijoni po Franciji in po svetu sporočali, da nočejo živeti v strahu in v družbi razkolov, je skrajno desna Nacionalna fronta – ki jo mnogi grajajo, češ da neodgovorno razplamtuje sovraštvo med Francozi in zato ni bila vabljena v pariški sprevod –, precej množično povezala prebivalce mesteca Beaucaire na jugu države. Marine Le Pen so meščani, potem ko jih pozdravljala z balkona mestne hiše, zahvaljevali, ker jih opozarja na vrednote svobode, in slišati je bilo tudi star slogan frontistov: »Tukaj smo mi doma!« Izražali so ogorčenje nad vladajočo politiko, ker je političarko tako »škandalozno in nenormalno« izključila iz defileja. Slišati je bilo tudi odločen ne podrejenosti: Podrejenost pa je naslov zloglasne knjige pisatelja Michela Houellebecqa, ki v svojem literarnem svetu leta 2022 postavi v Elizejsko palačo muslimana. Mnoge (tudi po izjavah zmernih muslimanov) je zato strah zamenjevanja islama s skrajnim islamizmom ... Da bi bil cinizem še večji, je prav na dan pohoda postarani ustanovitelj in častni predsednik Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen napovedal, da bo na marčevskih regionalnih volitvah nosilec liste v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala.

Prestolnica dela sveta

Nedelja je bila za mnoge Francoze dan pozitivnih emocij in dobrohotnih sporočil, predsednik je želel narediti Pariz za prestolnico sveta, in vendar je očitno, da vsi niti niso hoteli vanjo. Maroški minister za zunanje zadeve Salaheddine Mezouar se ni udeležil pohoda proti terorizmu »zaradi karikatur preroka Mohameda, ki jih med množičnim zborovanjem ni manjkalo«. Da niso imeli tam, na prazniku (ali maškaradi) demokracije, česa iskati številni voditelji, a so vendarle prišli, pa so se številni spletni moralisti spotikali tako ob navzoče afriške voditelje: Gabona in Malija, na primer, kakor tudi ob evropske kolege, denimo Viktorja Orbána in celo Mariana Rajoya.