Slovenija na pragu priznanja Palestine

Slovenija bo postopke priznanja Palestine po napovedih Karla Erjavca končala predvidoma marca ali aprila.

Objavljeno
22. januar 2018 15.27
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Zunanji ministri EU se danes v Bruslju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom pogovarjajo o prizadevanjih za vnovičen zagon bližnjevzhodnega mirovnega procesa s ciljem rešitve dveh držav. V ospredju je tudi vprašanje začetka pogajanj o novem sporazumu za krepitev vezi med EU in Palestino.

Srečanje se udeležuje tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je po zasedanju povedal, da bo Slovenija končala postopke priznanja Palestine predvidoma marca ali aprila. »Slovenija ima samostojno zunanjo politiko. Ne vem, zakaj bi čakali na druge,« je povedal. Pričakuje, da bodo druge članice, v katerih še potekajo razprave, prej ko slej šle po poti Slovenije.

Korist priznanja vidi v okrepitvi položaja Palestine v političnem procesu, ki si ga EU že tako želi. Pojasnil je, da so se okoliščine z ameriško odločitvijo za priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela in napovedjo selitve veleposlaništva iz Tel Aviva spremenile.

Kot razlog za specifičnost Slovenije v primerjavi z drugimi članicami Unije je navedel poseben pomen, ki ga pripisuje pravici do samoodločbe. Zunanjepolitični odbor državnega zbora o priznanju predvidoma glasoval 31. januarja, tema bo nato obravnavana še na plenarnem zasedanju. Glede na razmerje sil Erjavec pričakuje pozitiven razplet. Tako naj bi bila »v pravem trenutku sprejeta prava odločitev«.

Resne razprave o priznanju sicer še potekajo v Belgiji, Franciji, na Irskem, v Luksemburgu, na Portugalskem. »V Franciji še potrebujejo nekaj časa, da vidijo, kaj bo z bližnjevzhodnim mirovnim procesom, » je ocenil.

Abas poziva EU: »Priznajte Palestino!«

Palestinski predsednik Mahmud Abas je pred srečanjem z visoko zunanjepolitično predstavnico Federico Mogherini pozval članice EU k hitremu priznanju palestinske države. »Potrjujejo, da ni nasprotja med priznanjem in ponovnim zagonom mirovnih pogajanj,« je povedal. To naj bi po njegovih besedah spodbudilo upanje Palestincev na mir.

Abas je v kontekstu palestinske sprave govoril o enotni in združeni državi, zakonodaji in vojski. Tako naj bi omogočili oblikovanje države, sestavljene iz Gaze, Zahodnega brega in vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico. Pojasnil je, da so bili uspešni v ustanavljanju svojih institucij.

Mogherinijeva v svojem nastopu ni bila konkretna, saj je govorila o stalnici − prizadevanjih za rešitev z dvema državama in Jeruzalemom kot deljeno prestolnico.

Državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth je sicer opozoril, da bi EU morala govoriti z enim glasom in se ne bi smela razklati. Po drugi strani Francija odločno zagovarja sklenitev partnerskega sporazuma s Palestino.

Ob robu zasedanja se je z Abasom sestal tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec.