Tiskane izdaje
Molenbeek – Rue des Quatre-Vents je običajna bruseljska ulica priseljencev z večstanovanjskimi hišami, krčmami, šolo, ribarnico, lekarno, mesnico, prodajalno zelenjave. Molenbeek, le dve postaji podzemne železnice oddaljen od strogega središča Bruslja, je bil po vsem svetu ožigosan za valilnico džihadizma.
Na Rue des Quatre-Vents 79 je bilo zadnje skrivališče 26-letnega francoskega državljana, rojenega v Bruslju, Salaha Abdeslama, ki je bil neposredno vpleten v teroristične napade v Parizu 13. novembra. Veljal je za najbolj iskanega evropskega terorista. Lokacija, kjer so ga v petek pozno popoldne aretirali v veliki protiteroristični operaciji, je od stanovanja družine Abdeslam pri mestni hiši v Molenbeeku oddaljena manj kot deset minut hoje. Aretiran je bil v okolju, ki ga je najbolj poznal in v katerem je imel številne stike. Tudi v kriminalnem miljeju.
Dan po aretaciji je bil pred hišo običajen medijski trušč, ki spremlja takšne dogodke. Brnele so kamere, mešali so se jeziki z vsega sveta, lokalna mularija se je namenoma postavljala v kadre snemalcev. »Družino Abdeslam dobro poznam. Noben od njih ni bil fanatičen, bili so zaposleni. Salaha poznam od mladih nog. Bil je dober, normalen fant,« je na prizorišču pripovedoval Ayad. Možakar, po rodu iz Alžirije, živi v Molenbeeku že 67 let. Med dogodki v sosednji ulici je slišal streljanje. »Nato sem vse skupaj spremljal kot ves svet – po televiziji,« je pripovedoval.
Prepričan je, da je Salaha in njegovega brata Brahima, ki se je med napadi v Parizu razstrelil, v radikalno sceno najprej zmamil denar. Pred napadi sta imela v Molenbeeku lokal Les Béguines. »Ko ti nekdo namesto nekaj sto evrov zaslužka ponudi milijon, postaneš drugačen,« je pojasnjeval izkušeni Ayad. Da se je v Molenbeeku veliko mladih radikaliziralo, po njegovem mnenju ni kriva le brezposelnost, ampak tudi vojna v Siriji. »Ko se je začela, so mladi postali bolj dovzetni za radikalne ideje. Tega ne slišijo v mošejah. Postanejo žrtve manipulatorjev,« je pripovedoval Ayad.
Nenavadno veliko pic?
Županja Molenbeeka Françoise Schepmans, ki po pariških napadih opozarja, da njena občina ne bi smela biti stigmatizirana, je prepričana, da bi se morali posvetiti ne samo policijskemu nadzoru, ampak tudi delu z mladimi. V zadnjih mesecih je dela na terenu več, več pomoči dobivajo od zvezne vlade. To, da je velika protiteroristična operacija spet potekala v nesrečnem Molenbeeku, po njenem ni povezano s siceršnjim varnostnim položajem. »Tukaj ima Abdeslam svoje omrežje. V Molenbeek se je pred nekaj dnevi le vrnil,« je pred občinsko palačo povedala za Nedelo.
Kot se je doslej razkrilo, se je klobčič začel razpletati v torek, ko se je med bolj naključno preiskavo v bruseljskem okrožju Forest začelo streljanje. Policisti so bili menda prepričani, da je konspirativno stanovanje prazno. Enega osumljenca je pozneje onemogočil ostrostrelec, drugima dvema je uspelo zbežati. Najprej se ni vedelo, ali je eden od njiju Abdeslam. Čeprav so mediji imeli informacijo, da so na kozarcu v stanovanju našli njegove prstne odtise, tega na prošnjo policije niso objavili. Informacija je v nato v petek le ušla v javnost. Policisti so začeli akcijo v Molenbeeku.
Izsledili so ga s primerjavo mobilnih telefonskih številk, ki so bile v zadnjih dneh uporabljene v bližini stanovanja v Forestu in nato v Molenbeeku. Po nepotrjenih špekulacijah medijev je preiskovalce na koncu prepričalo naročilo nenavadno velikega števila pic. Kakorkoli že, zadnje skrivališče je bilo stanovanje matere Abdeslamovega prijatelja Abida Aberkana, ki je že tako bil pod nadzorom. Pomenljivo je, da je oblast v četrtek dovolila pogreb Salahovega brata Brahima, ki se ga je udeležil tudi – Aberkan.
Prijeti so bili tako Aberkan kot tudi njegova mati in neka ženska, ki je še bila v stanovanju. Z Abdeslamom je bil v skrivališču njegov pajdaš Amine Choukri, ki je bil tudi obtožen sodelovanja v terorističnih napadih. Oba sta bila, denimo, 3. oktobra preverjena v Nemčiji, na nekem parkirišču pri Ulmu. Ker sta bila med petkovo operacijo ranjena, sta noč preživela v bolnišnici. Vsaj Abdeslam bo skoraj gotovo izročen Franciji. Od njega se pričakujejo številne informacije o organizaciji in ozadju novembrskih napadov v Parizu.
Dva še na begu
Abdeslam je bil najbrž v avtomobilu clio (gotovo ga je najel), s katerim so se trije napadalci, ki so se razstrelili, 13. novembra pripeljali pred stadion Stade de France na severu Pariza. Nato se je odpravil v Montrouge v južnem delu mesta. Tam so nekaj dni po napadih našli neuporabljen pas z eksplozivom. Kot je v soboto povedal belgijskim preiskovalcem, se je hotel razstreliti pred stadionom, a si je v zadnjem hipu premislil. V Pariz sta ga iz Bruslja prišla iskat dva prijatelja. Pregledani so bili sicer pri Cambraiju blizu meje z Belgijo, a Abdeslam ni bil na nobenem seznamu iskanih, zato so lahko nadaljevali pot. Nato je za njim za štiri mesece izginila vsaka sled.
Belgijska policija, ki je bila tarča ostrih kritik, ker da so Abdeslam in drugi storilci neopazno pripravljali napade »pred njenim nosom«, v operacijah iskanja ni bila uspešna. Belgijski strokovnjak za terorizem Claude Moniquet je na Bel RTL opozoril, da je Abdeslam ostal v Bruslju, ker je hotel izpeljati še en napad. Z njegovo aretacijo operacije niso končane, nevarnost terorističnega napada ostaja na drugi najvišji stopnji. Navsezadnje, najmanj dva od vpletenih v pripravo pariških napadov sta še vedno na begu.
