Ali se je še možno izogniti »trdemu« brexitu?

Britansko slovo od Evropske unije v glavah mnogih evroskeptikov ni nujno pomenilo tudi izstopa države iz skupnega trga. Toda glede na politične in ekonomske realnosti poreferendumskega obdobja se takšen razplet, tako imenovani mehki brexit, zdi vse manj verjeten.

Prost dostop do skupnega trga je bil še pred tremi meseci eden najboljših argumentov za obstanek Združenega kraljestva znotraj Unije. Nasprotniki članstva so mirili, da bo država tudi po tem, ko ne bo več del EU, še naprej trgovala z drugimi članicami, tako kot je to počela do sedaj. Mnogo jih je zagovarjalo »mehki brexit« v nasprotju s »trdim brexitom«. Pomen obeh izrazov tudi po vsem tem času še ni povsem jasno določen: načeloma velja, da slednji Britanije ne bi ponesel samo iz EU, ampak tudi iz skupnega trga. Kot pravi Sam Bowman, izvršni direktor inštituta Adama Smitha iz Londona, je nanju najbolje gledati v okviru tega, kako obsežen prostotrgovinski sporazum z EU bo Britancem na koncu uspelo doseči. O tem, kateri razplet bi bil najboljši, še vedno ni enotnega stališča. O tem, kateri je najbolj verjeten, se to počasi oblikuje.

Odločitev bo lahka

Mnogi se v zadnjem času sprašujejo, ali vmesna pot med članstvom in trdim brexitom sploh obstaja. Med njimi niso le zagrizeni evroskeptiki, ampak tudi ekonomisti in strokovnjaki, ki skozi analizo političnih razmer ne vidijo realne možnosti, da bi London sprejel kakšnega od ključnih pogojev EU, ko gre za ohranjanje dostopa do skupnega trga blaga in storitev. Najbolj problematičen pogoj še naprej predstavlja ohranitev prostega pretoka delovne sile. Zagovorniki brexita ne bodo sprejeli razpleta, v katerem država ne bi bila več članica EU, a še vseeno ne bi imela besede pri tem, koliko ljudi iz drugih članic se lahko preseli na njeno ozemlje. David Davis, minister, zadolžen za izstopna pogajanja, je nedavno dal jasno vedeti, kaj se zgodi v primeru, če bo morala Britanija izbirati med dostopom do skupnega trga in nadzorom svojih meja – odločila se bo za drugo možnost. Odločitev bo lahka zlasti v primeru, če gospodarska slika ostane pozitivna.

Referendum kljub črnogledim scenarijem ni sprožil recesije. OECD je v sredo priznala, da se je v analizah porefendumskega obdobja zmotila in navzgor popravila svoje napovedi za letošnje leto. Za prihodnje leto še vedno napoveduje upočasnitev gospodarske rasti na odstotek britanskega BDP, a o »takojšni gospodarski škodi«, kaj šele o recesiji, nihče več ne govori.

Manjša gospodarska škoda od pričakovane nosi neposredne posledice za odločitev o tem, kakšno obliko trgovinskih odnosov si bo zaželela britanska vlada, poudarja John Springford iz londonskega Centra za evropsko reformo (CER). Prepričan je, da bo brexit dolgoročno imel negativen učinek na britansko gospodarstvo, a dvomi o tem, da ga bo lahko dokazati. Kakršna koli povezava med referendumskim izidom in gospodarsko rastjo bo sčasoma zbledela. Neposredna posledica tega pa bo utrjevanje položaja tistih, ki si prizadevajo za trdi brexit. Takšen razplet napoveduje tudi Martin Wolf, komentator Financial Timesa. Britanski politiki, pravi, v nasprotnem primeru ne bodo mogli prepričljivo trditi, da so upoštevali voljo volivcev. »Nadaljnje članstvo Združenega kraljestva v carinski uniji oziroma v skupnem trgu bi državi odvzelo zakonodajno avtonomijo. Prva možnost bi pomenila, da ne bi več mogla sprejemati svoje lastne trgovinske politike; druga, da bi morala sprejeti vsa pravila, ki se nanašajo na delovanje skupnega trga, pri tem pa ne bi imela nikakršne besede.« Oboje bi bilo z vidika referendumskega izida in njegove politične teže nepojemljivo.

Kdo potrebuje koga

Velika večina predpostavk glede trdega brexita temelji na splošno sprejetem stališču, da ima britansko gospodarstvo od skupnega trga velike koristi. A obstaja tudi nasproten pogled, ki trdi, da bi lahko Britanci sami zase bistveno lažje izpogajali trgovinske sporazume z drugimi državami, kot to lahko stori EU. Britanija v svet izvozi več blaga in storitev, kot jih uvozi, edina izjema je njena izmenjava z državami EU. Po mnenju evroskeptikov to pomeni, da Evropa britanski trg potrebuje bolj kot Britanija skupnega. Strahovi, povezani s prihodnostjo bančnega sektorja v primeru trdega brexita, tudi niso več tisto, kar so nekoč bili. Opozorila pred selitvijo sedežev tujih bank v druge države po mnenju analitikov iz bonitetne hiše Moody's niso zelo verjetna. Učinek izstopa države iz skupnega trga na londonski City bi bil negativen, pravijo, a popolnoma obvladljiv.

Kaj torej sploh še ostane tistim, ki zagovarjajo nasprotno stališče? Sam Bowman, ki je prepričan, da je mehki brexit še vedno tisto, za kar bi si morala prizadevati britanska vlada, na vprašanje gleda pragmatično. Verjame, da bo EU na koncu popustila in prilagodila pravila skupnega trga, saj bo spoznala, da bo v nasprotnem primeru tudi sama na slabšem. Britanski politiki pa bodo morali razmisliti o tem, koliko je v njihovem interesu, da se na Otoku zaradi Evrope govori in ustvarja razlike še nadaljno desetletje.