Tiskane izdaje
Berlin — Do sedanje begunske krize se krščanskodemokratski kanclerki Angeli Merkel ni bilo treba bati resne konkurence na skrajni nacionalistični desnici, kakršno v Franciji predstavlja Nacionalna fronta, zdaj pa njeni CDU in sestrski bavarski CSU skače v hrbet Alternativa za Nemčijo. Ta je trenutno preveč skrajna celo za »nacionaldemokratsko« NPD, ki jo spet poskušajo prepovedati.
»V skrajni sili mora policija uporabiti tudi orožje,« je razburila Nemčijo voditeljica AfD Frauke Petry, prepričana, da je treba na vsak način preprečiti množično prihajanje neregistriranih beguncev iz Avstrije v Nemčijo. Noben policist noče streljati na begunce, je dodala, in tega noče niti sama, a k ultima ratio (skrajni sili) sodi tudi uporaba orožja, število beguncev je treba zmanjšati. Njena namestnica Beatrix von Storch je šla še dlje, ko je na svoji facebookovi strani vse, ki se na meji ne ustavijo na povelje, označila za napadalce. »In proti napadu se moramo braniti!« Na vprašanje, ali bi z orožjem preprečila vstop tudi ženskam in otrokom, je odgovorila pritrdilno in šele kasneje izvzela iz streljanja vsaj otroke. Alternativa za Nemčijo je s takšnimi izjavami presunila državo, a se bo šele pokazalo, ali bodo vplivale tudi na njeno naraščajočo priljubljenost.
Na tretjem mestu
V nedeljo objavljena javnomnenjska raziskava je pokazala, da bi AfD volilo 12 odstotkov Nemcev, kar pomeni, da je stranka na tretjem mestu, za CDU in SPD ter pred Zelenimi in Levico. Decembra so pridobili za 1,6 milijona evrov prostovoljnih prispevkov, kar je po prepričanju zakladnika Klausa Fohrmanna edinstveno še posebej za tako mlado stranko.
Predhodnico Alternative za Nemčijo so septembra 2012 v protest proti uradnim stališčem v evrski krizi ustanovili nekdanji državni sekretar dežele Hessen Alexander Gauland, ekonomist Bernd Lucke in nekdanji urednik in dopisnik časopisov Frankfurter Allgemeine Zeitung in Die Welt Konrad Adam. Manifest proti skupni evropski valuti, ki po njihovem škodi bogatim in revnim državam območja, je podpisalo na desetine znanih konservativnih ekonomistov, poslovnežev in novinarjev, v prvi polovici leta 2013 pa so ustanovili tudi pravo stranko. Ta je na septembrskih zveznih volitvah le za nekaj desetin odstotka zgrešila vstop v bundestag, na volitvah za evropski parlament pa je maja 2014 pridobila 7,1 odstotka glasov in kasneje slavila še v deželnih parlamentih Saške, Turingije, Brandenburga, Hamburga in Bremna.
Julija lani je doktorica kemije in uspešna podjetnica Frauke Petry v vodstvu stranke zamenjala profesorja Bernda Luckeja in Alternativa za Nemčijo se je z evrskih težav preusmerila na vprašanja migracij in islama. Lucke je AfD pod Frauke Petry označil za prorusko in protitujsko stranko gibanja »domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda« Pegida in z nekaterimi drugimi ustanovitvenimi člani izstopil iz nje.
Nacionalistična pot profesorske stranke
Stranka, ki so jo zaradi podpore konservativno-liberalnega srednjega razreda in ekonomistov nemške liberalne šole imenovali profesorska, se je nato odpravila na sedanjo nacionalistično pot. Prvo razburjenje zaradi takšne usmeritve je decembra sprožil turinški voditelj Björn Höcke z izjavami o razmnoževalnih navadah afriških moških in čestitkami francoski Nacionalni fronti za volilne uspehe. To je bilo preveč celo za Frauke Petry, ali pa se je samo ustrašila za svoj položaj, a so se Höckejevi somišljeniki iz dežele, iz katere izvira teroristično Nacionalsocialistično podzemlje, postavili na njegovo stran, pa čeprav izjave zdaj preiskuje državni tožilec. Na nekdanjem komunističnem vzhodu Nemčije so še posebej množični tudi napadi na begunska zatočišča.
Z izjavami o streljanjih na nemških mejah, pa čeprav le v skrajni sili, zdaj pretresa tudi Frauke Petry. Parlamentarne stranke poudarjajo, da zakonodaje, na katero se sklicuje predsednica AfD, ni, slišati je tudi kritike iz njenega tabora. Številni člani so bili že pred zadnjo afero nezadovoljni s šefico, ki daje v vodstvu prednost svojemu partnerju, in bodo morda poskusili izrabiti sedanjo afero za nove notranje obračune.
Pokonci so skočili tudi tisti, ki jih je Frauke Petry izrinila iz stranke, vsaj Bernd Lucke je označil odnos AfD do beguncev za nečloveškega in nevzdržnega, nekateri drugi primerjajo njene predloge z realnostjo Nemške demokratične republike. Njene izjave so »obskurne« celo za skrajno nacionalistično NPD, ki jo znova poskušajo prepovedati, vsaj njihov voditelj iz dežele Baden-Württemberg Jürgen Schützinger meni, da so nasprotne »nacionaldemokratskemu videnju humanitarnosti«.
Migranti pa še naprej prihajajo v desettisočih in vse bolj živčni so tudi številni Nemci, ki doslej niso podpirali AfD, Pegide ali NPD. Od krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel pričakujejo evropske in schengenske rešitve begunske krize, če ji bo spodletelo, pa je prihodnja dogajanja tudi v Nemčiji težko napovedati.
