Tiskane izdaje
Svet čedalje bolj pestijo demografski problemi, s krizo še toliko bolj. Vsepovsod je opaziti upadanje rojstev, odnos med ekonomijo in populacijo je vedno veljal za kontroverznega. Celo bogata Nemčija je zdaj pred ostro izbiro: Več otrok ali več priseljevanja.
Evropske analize učinkov krize na demografijo kažejo očitne posledice, upadanje rojstev na stari celini. Rodnost praviloma sledi ekonomskim ciklusom, v času recesije se zmanjšuje oziroma obratno, čeprav je znanstvena dokazljivost tega problematična. Poročila običajno pokažejo, da se rodnost glede na krčenje BDP znižuje z določenim zamikom, poleg tega je odvisna od raznovrstnih dejavnikov, od izobrazbene stopnje do migrantskega statusa. Pa vendar podatki kažejo, da se je število rojstev na primer v Grčiji od začetka krize hudo zmanjšalo. Leta 2011 se je grško prebivalstvo prvič skrčilo, evropski statististični podatki povedo, da je leta 2012 več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo, poleg tega so številni zapustili državo.
Pomenljivi so najnovejši podatki, ki sta jih nedavno objavila hamburški Svetovni gospodarski inštitut (Hamburgisches WeltWirtchaftsInstitut, HWWI) in Svetovna banka (World Bank) in pričajo o tem, kako strašljivo je upadanje rojstev postalo celo za bogato Nemčijo. Stephan Sievert, ekonomist z berlinskega inštituta za populacije in razvoj (Berlin Institut fur Bevölkerung und Entwicklung), ugotavlja, da je primanjkljaj rojstev v tej državi tolikšen in tako kroničen, da je edina alternativa v priseljevanju. Razmere, češ da so nadvse pereče: tudi če bi se nemška rodnost, ki je poudarjeno nizka, povečala, bi trajalo najmanj dve desetletji, preden bi se stvari popravile oziroma bi novorojenci postali delovna sila.
Nemški zaton
Demografsko vprašanje je med najbolj aktualnimi nemškimi vprašanji oziroma med tistimi, ki posebej vznemirjajo Angelo Merkel, je nedavno pisal Corriere della Sera. Kanclerka vidi v upadanju rojstev nemški zaton, piše milanski dnevnik, saj demografsko nazadovanje vodi v ekonomsko nazadovanje. Izsledki pravkar objavljene študije HWWI so namreč razglasili Nemčijo za državo z najnižjo rodnostjo na svetu, v perspektivi grozi zrušenje trga nemške delovne sile. Merklova je povedala, da naj bi Nemčija v poldrugem desetletju izgubila več kot 6 milijonov delavcev.
Do zdaj se je namreč negativni rekord nanašal na Evropo scela, medtem ko se je najslabše od vseh odrezala Japonska. Tačas pa je prvo mesto med vsemi zasedla Nemčija. Nekaj številk: po podatkih omenjenega inštituta iz Hamburga in Svetovne banke za preteklih pet let imajo najmanj otrok Nemke, statistika je zaobjela obdobje od leta 1983 dalje, ko je zabeleženo vztrajno zmanjševanje števila rojenih otrok. Povprečno število vsako leto rojenih otrok na tisoč prebivalcev se je v Nemčiji znižalo na 8,2, tik za njo je Japonska, sledita Portugalska in Italija. Bistveno boljši kazalniki so značilni za Francijo in Veliko Britanijo, v obeh je prirastek 12,7 otrok na tisoč prebivalcev. Za primerjavo, podsaharski Niger ima rodnost 50 rojenih otrok na tisoč ljudi. Paradoksalno, Nemčija, ki se je med drugo svetovno vojno borila za Lebensraum, hotela je osvojiti življenjski prostor, nujen za ohranitev naroda in gospodarski vzpon, zdaj zaradi zmanjševanja otrok ne more vzdrževati populacije.
Čeprav so se številke med Nemčijo in Japonsko na primer v zadnjem času primerjalno samo malenkostno spremenile, pa so psihološki učinki veliki. Za Nemčijo je psihološko zelo pomemben, grozljiv podatek, da se je uvrstila na vrh nezavidljivega seznama: da je postala nacija, ki se med vsemi najbolj stara; da se bo v naslednjih desetletjih soočila z največjim upadom prebivalstva; da bo imela poudarjeno velike probleme na trgu delovne sile. Kanclerka Angela Merkel ve, kolikšne posledice imajo te številke na nemško psiho, povzema Corriere.
Statistika nadalje odraža skrb zbujajoč trend preostalih evropskih držav. Zelo slabe perspektive imajo tudi Portugalska, kjer se vsako leto rodi samo devet otrok na tisoč prebivalcev, samo v rahlo boljšem položaju je sosednja Italija. Ekonomist Stephan Sievert ugotavlja, da je kazalnik rodnosti (število otrok na vsako žensko) za Nemčijo 1,4. Za to, da bi država ohranjala stabilno število prebivalcev (pri priseljenskem valu), bi številka mora znašati malce na 2. Na podlagi te statistike je Nemčiji, tako kakor tudi ostalim državam, ki imajo nizko rodnost, usojeno drastično zmanjševanje prebivalstva. V zadnjem času je sicer priseljevanje – v lanskem letu je 1,2 milijona ljudi imigriralo in jih 800 tisoč emigriralo – nekoliko zamejilo težavne razmere, vendar raziskovalci opozarjajo, da se na migracije ni mogoče zanašati. Vprašanje namreč ostaja, ali je mogoče vselej računati na tolikšen priliv priseljencev in nemara še bolj, ali bo nemško volilno telo sprejemljivo za toliko prišlekov.
Opisana statistika bo predrugačila tudi širšo evropsko sliko. Nemški podatki namreč nakazujejo, da se bo nemško prebivalstvo, tačas 81 milijonov ljudi, v letu 2060 zmanjšalo na 65 do 70 milijonov prebivalcev, kar pomeni, kakor ugotavlja študija, »padec med 15 do 21 odstotkov v obdobju 60 letih«. Nemško prebivalstvo v obdobju aktivne delovne dobe, torej med 20. in 65. letom, se bo po podatkih notranjega ministrstva leta 2030 skrčilo z današnjih 61 odstotkov na 54 odstotkov. To primerjalno pomeni, da bo Nemčijo prehitela Velika Britanija, in to ne samo po številu prebivalcev, temveč tudi ekonomsko. Če se bodo omenjeni demografski trendi nadaljevali, potem Nemčija pač ne bo več največje evropsko gospodarstvo na stari celini.
