Anarhija v evropski hiši

Pred EU so dramatični dnevi, v katerih bi se lahko zgodil preobrat v bitki z begunsko krizo.

ned, 28.02.2016, 19:20

Zaradi razprtij med članicami in njihovim neusklajenim delovanjem, bi se položaj lahko zaostril. Prva naloga bo humanitarni položaj v Grčiji. Ta država po zaprtju vrat na balkanski poti za skoraj vse prebežnike postaja veliko zatočišče za več 10.000 ljudi. V evropski komisiji pripravljajo krizni načrt pomoči, v katerega bi bile vključene tako Grčija kot tudi druge države na balkanske poti, v katere bi se kriza lahko razširila. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je za atenski dnevnik Ekathimerini povedal, da je pred vrati humanitarna kriza, če v prihodnjih dneh vse strani ne bodo prevzele odgovornosti.

Ciljni datum: 7. marec

Za ciljni datum velja 7. marec, ko bo v Bruslju vrh EU-Turčija. Do takrat Berlin pričakuje zelo veliko zmanjšanje števila prihoda ljudi čez turško-grško mejo. K temu naj bi pripomogla misija Nata v Egejskem morju. Berlin od tranzitnih držav pričakuje konec politike čimprejšnjega pošiljanja ljudi proti Nemčiji. Konec tedna so nemških mediji poročali o policijskih pripravah na zaprtje meje z Avstrijo in (za)vračanje beguncev, ki bi za azil lahko zaprosili že v kateri od držav na poti. Tako v Bruselju kot Berlinu razglašajo dogovor med policijami držav na balkanski poti, tudi Slovenije, ki spuščajo naprej omejeno število beguncev, če napovejo prošnjo za azil v Nemčiji, za neskladnega s pravom EU. Nemški minister Thomas de Maizière ga razume kot državno organizirano pošiljanje ljudi naprej.

Drugo pravno sporno vprašanje je preprečevanje vstopa ljudem, ki želijo zaprositi za azil. Omejitve so po mnenju generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna v nasprotju z ženevsko konvencijo o beguncih. Članice Unije so se na zadnjem vrhu EU sicer zavezale, da bodo v celoti spoštovale schengenski red, da bodo prekinile politiko pošiljanja ljudi naprej in da bodo na meji zavračale ljudi, ki ne izpolnijo pogojev za vstop ali bi že prej lahko zaprosile za azil. To bi v praksi pomenilo, da bi, denimo, Slovenija na meji lahko zavrnila vsakega begunca. Samoumevno je, kot piše v sklepih vrha, da bi se članice morale usklajevati. Tudi zato je bil sestanek držav ob balkanski poti na Dunaju, na katerega Grčija ni bila vabljena, tarča ostrih kritik.

Prijavi sovražni govor