Tiskane izdaje
London − Politična kriza v Veliki Britaniji je na vrhuncu. Evropa ne popušča in si želi, da bi se pogajanja o odcepitvi začela takoj. Otok je razdeljen; na državljane, ki so hoteli nazaj staro Britanijo, in tiste, ki so želeli prihodnost v EU, na stare in mlade, na sever in jug, na domačine in tujce.
Komik Ricky Gervais je zapisal: »Ne morem verjeti, da je morala mlada generacija na referendumu izvedeti, da jih starejši tako zelo sovražijo.« London je globoko razočaran, nekatera mesta v provinci pa slavijo. Škotska premierka Nicola Sturgeon je že predlagala še en referendum za odcepitev Škotske od Velike Britanije in sporočila, da ima dežela višavja zelo trdno in močno vlado.
Dan za kriket
Največji politični stranki sta čedalje bolj raztrgani. Britanski premier David Cameron je v petek kmalu po objavi rezultatov vidno pretresen odstopil. Boris Johnson, nekdanji londonski župan, ki je bil eden glavnih akterjev brexita in krivec za razkol v konservativni stranki − vsi ga omenjajo kot bodočega premiera −, je bil na petkovi tiskovni konferenci videti malce v šoku, kot da ne bi vedel čisto natančno, kaj je zakuhal, kot da v resnici ni nikoli verjel, da se bo to zgodilo, kot da ni vedel, kako naprej.
Nič ni duhovičil in stresal šal kot ponavadi; dejal je, da ni razloga, da bi Britanci preveč hiteli z odcepitvijo. Že zjutraj ga je pred njegovo hišo v Islingtonu pričakala množica besnih Londončanov, ga izžvižgala in kričala, da je izmeček in smet. In potem je človek, ki se tako rad nastavlja fotografom, izginil; menda je v soboto ves dan igral kirket.
Politični strokovnjaki zdaj trdijo, da bo besni Cameron skupaj z zavezniki storil vse, da Johnson nikoli ne bo dobil ključev, ki odklepajo vrata na Downing Streetu 10.
Prepirajo se tudi laburisti, saj so mnogi prepričani, da je njihov vodja Jeremy Corbyn zelo medlo in neprepričljivo vodil referendumsko kampanjo, saj, kot je sam izjavil, sovraži korporativno EU, ki zatira socialne pravice državljanov. V nedeljo zjutraj je Corbyn »odpustil« ministra v senci za notranje zadeve in uglednega laburista Hilaryja Benna, ker mu je povedal, da trmasti nekdanji sindikalist nima več podpore v stranki in da nihče ne verjame, da bi jo lahko popeljal do zmage. So Corbynu štete ure?
Volk v ovčji koži
Edini, ki je v teh dneh res triumfiral, je bil Nigel Farage, vodja evroskeptične stranke Ukip, saj je v petek prve intervjuje dal že ob petih zjutraj in je bil kljub neprespani noči videti svež kot angleška vrtnica. Povedal je, da je to zmaga navadnih ljudi in delavcev, ki imajo dovolj bogatašev in tujcev, ki jim kradejo delovna mesta.
»Zmagali so dobri ljudje.« Kot volk v Grimmovi pravljici se je oblekel v ovčjo kožo in se pretvarjal, da se bori za delavske pravice. Farage je zelo dobro vedel, da ljudstva ne bo navdušil z zgodbami o birokratski EU, saj ljudje ne vedo veliko o tej temi, zato je začel učinkovito širiti sovraštvo do tujcev.
Ko je Borisu Johnsonu zmanjkalo tem oziroma kakršnih koli dokazov, da bo gospodarstvo Velike Britanije brez EU velika zgodba o uspehu, se je priključil Farageu in začel ljudi strašiti pred emigranti. Oznanjal je na primer, da bodo Turki, ko enkrat postanejo člani skupnosti, preplavili Otok. Po brutalnem umoru laburistične poslanke Jo Cox je nacionalistično ploščo obrnil.
Nacionalisti in populisti iz višjega sloja, tisti, ki se nikoli niso borili za socialne pravice, so taksiste, uslužbence, trgovce in delavce očitno prepričali, da so na njihovi strani.
Mavrične zvezde
A očitno obstajata demokracija in zelo slabo obveščena demokracija, saj je bil v petek, takoj po objavi rezultatov, najbolj iskani pojem oziroma stavek na googlu v Veliki Britaniji vprašanje: Kaj je EU?
V Guardianu so, recimo, odkrili mesto Ebbw Vale v Walesu, kjer skorajda ni tujcev in v katerem so prejeli najobilnejše evropske subvencije v državi, a vendar je prav tu največ prebivalcev glasovalo za izhod iz EU. Čeprav so z evropskim denarjem obnovili nekoč povsem zapuščeno in zelo onesnaženo rudarsko mesto, so številni prebivalci novinarju zagotavljali, da so za izhod glasovali, ker »od Evrope nimajo nobene koristi«.
Najbolj optimističen dogodek zadnjih dni je bila zato prav pisana gejevska parada v Londonu, na kateri se je zbralo več deset tisoč ljudi, mnogi so bili ogrnjeni ne samo v mavrične, ampak tudi evropske zastave. Župan Said Khan, ki je korakal v prvi vrsti, je v govoru povedal, da v glavnem mestu živi več kot milijon tujcev, da so vsi dobrodošli ter da se jim zahvaljuje, saj je zaradi njih mesto boljše in bogatejše. In čeprav je bila na koncu parade manjša ploha, je potem kmalu spet posijalo sonce.
Več o brexitu, odzivih in posledicah, si lahko preberete TUKAJ.
