Tiskane izdaje
Voditelji članic Evropske unije danes nadaljujejo zasedanje na vrhu EU. Ob robu srečanja se bodo sestali tudi na neformalnih pogovorih glede posledic britanske odločitve za izstop iz Evropske unije.
Voditelji EU pričakujejo, da bo britanska vlada namero o izstopu Velike Britanije iz EU objavila čim prej. Z državami, ki so »naše sosede, prijateljice, zaveznice«, naj bi Združeno kraljestvo vzpostavilo čim tesnejše sodelovanje, predvsem na področju varnosti in trgovine, ki je v korist obeh strani, pa je sinoči ob večerji kolegom dejal britanski premier David Cameron. »Ko zapuščamo EU, ne smemo obračati hrbta Evropi,« je poudaril.
Dogajanje spremljamo v živo.
***
15.45: Sporočila voditeljev članic in skupnih institucij so bila v zadnjih dneh bolj ali manj jasna: EU se mora osredotočiti na stvari, od katerih imajo ljudje koristi. Več energije naj bi posvetili mladim, gospodarski rasti, konkurenčnosti ...
15.33: »Ne bo notranjega trga à la carte,« je povedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Za dostop do njega bo Britanija morala sprejeti vse štiri svobode: prost pretok kapitala, blaga, storitev in tudi ljudi.
Sicer pri načrtovanih reformah EU ni predvideno spreminjanje evropskih pogodb. Tudi Merklova je ocenila, da je lizbonska dovolj prožna. Omogoča, denimo, tudi globlje povezovanje skupine držav, ki si to želijo.
15.07: Voditelji sedemindvajseterice so se po besedah predsednika evropskega sveta Donalda Tuska strinjali, da bo prihodnji vrh EU, na katerem bodo razpravljali o brexitu, 16. septembra v Bratislavi, poroča AFP.
15.01: Premier Miro Cerar je ob koncu vrha povedal, da se bo EU morala še bolj preusmeriti na ključne teme, kot so gospodarska rast zaposlovanje, konkurenčnost v primerjavi z drugimi deli sveta, varnost, socialni vidiki. Tako naj bi ljudje še bolj občutili dobrobiti EU. Zadnje dogajanje naj bi bila spodbuda za pospešeno spreminjanje EU in uresničevanje tega, o čemer se je prej predvsem veliko govorilo. Cerar sicer pričakuje, da pretresi, povezani z brexitom, ne bodo neposredno vplivali na Slovenijo.
14.15: Na bruseljskem vrhu so voditelji 27 članic izrazili pričakovanje, da bo Združeno kraljestvo ostalo tesen partner EU. Vsak sporazum, ki bo sklenjen z njim kot tretjo državo, bo temeljil na ravnotežju med pravicami in obveznostmi. Nemška kanclerka Angela je Merkel je pojasnila, da bo kot odziv na brexit več Evrope, kjer to ima smisel, in ne manj Evrope, kjer to nima smisla.
12.06: Francoski predsednik François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta opozorila, da si Britanija v prihodnjem urejanju odnosov z EU ne bo mogla izbrati zgolj pozitivnih stvari, denimo omejiti prost pretok ljudi, dobiti pa prost pretok kapitala, blaga in storitev. Še več, Hollande je opozoril, da londonsko finančno središče City ne bo več moglo biti center opravljanja klirinških operacij (poravnava vrednostnih papirjev) v evrih. To je že dolga leta trn v peti ECB, a tega doslej ni mogla preprečiti. Z britanskim izstopom bi se odprla vrata za selitev klirinških hiš v območje evra.
10.33: Slovenski premier Miro Cerar je pred začetkom drugega dne srečanja voditeljev Evropske unije, na katerem se bodo posvetili razmisleku o prihodnji usmeritvi EU, dejal, da si vsi želijo, da bi se postopek razdruževanja med Britanijo in Unijo začel čimprej. Želja voditeljev je, da bi bil postopek razdruževanja konstruktiven, da se ne bi postavljali drug proti drugemu in da bi z Veliko Britanijo, ko bo ta postala tretja država, imeli normalne in dobre odnose na gospodarskem, političnem in drugih področjih, piše STA.
Cerar je še poudaril, da si sedemindvajset držav EU želi skupaj odločno nadaljevati pot razvoja Unije. Kot je napovedal, se bo zavzemal za to, da v vseh bistvenih vprašanjih odločamo skupaj kot sedemindvajseterica, piše STA.
***
Merklova: Pri odločitvi za brexit ni poti nazaj
Bruselj − Na pogovorih ob sinočnji večerji na vrhu EU v skladu s pričakovanji ni bilo preboja pri odpravljanju negotovosti glede prihodnjega izstopa Združenega kraljestva iz EU.
Da bi britanski premier v odhodu David Cameron sprožil postopek izstopa, je bilo že tako izključeno. Cameron je ponoči pojasnil, da se bo z vprašanjem izstopa v vsakem primeru ukvarjal njegov naslednik.
Britanski premier je na zadnjem vrhu EU, ki se ga je udeležil, branil odločitev za razpis referenduma kot edino pravilno. Njegov razplet sicer obžaluje, a po njegovem mnenju je pravilno, da so ljudem postavili vprašanje. »Sem demokrat in smo demokratična država,« je povedal. Zato morajo odločitev sprejeti.
Glede prihodnjih časovnih načrtov ostaja veliko negotovosti. Po Cameronovih besedah je bilo med njegovimi kolegi veliko razumevanja, da vlada v Londonu potrebuje več časa za uradno vložitev zahteve za začetek pogajanj o izstopu.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pojasnila, da z današnjega vidika ne vidi poti nazaj za vrnitev referendumske odločitve na Otoku. Čas, v katerem smo, po njenih besedah ni čas za želje, ampak za obravnavanje realnosti. Razpravo s Cameronom je ocenila kot resno in tovariško. Od Britanije najprej pričakuje, da pove, kakšno predstavo sploh ima o izstopu iz EU.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je napol v šali izrazil pričakovanje, da če bo novi premier iz tabora nasprotnikov članstva v EU, bi moral sprožiti postopek izstopa že dan po imenovanju. Če bo prišel iz tabora nasprotnikov izstopa, naj bi imel dva tedna časa.
Juncker je sicer Camerona opozoril, kam vodi vsakodnevno obtoževanja Bruslja in govorjenje o Evropi pod nadzorom birokratov. To po njegovih besedah ne velja le za Britanijo, marveč za vse članice. Nerazumljivo se mu tudi zdi, da zagovorniki brexita nimajo nobenega načrta, kaj naj bi naredili po referendumu.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je opozoril na ocene ECB, po katerih bo brexit povzročil nižjo gospodarsko rast na Otoku. To bi utegnilo učinkovati na celotno EU. Sicer je Tusk opozoril, da bi morali upoštevati želje britanske vlade, če potrebujejo več časa za začetek postopka brexita.
Poljska kot nova Britanija?
V odzivih na referendum se pojavljajo različni toni. Da bi se v kriznem času morali odločiti za federalizacijo EU, ne razmišlja nihče od glavnih akterjev. Tudi slovenski premier Miro Cerar nasprotuje oblikovanju federalne EU, za kakršno se zavzema predsednik države Borut Pahor. »To pomeni tudi izgubo suverenosti naše države. Tega ne morem podpirati,« je povedal. Opozoril je, da takšen pristop lahko vzbuja nelagodje v skrajnih delih političnih spektrov. Poljska si na podlagi nauka z brexitom želi manj EU − z manj centralizacije, manjšo vlogo Bruslja, manj skupnih politik.
Kakorkoli že, želja je, da se dramatično ukvarjanje z Britanijo čim prej konča. EU ima številne težave − migracijsko krizo, nasprotja znotraj območja evra, brezposelnost mladih, rusko destabilizacijo Ukrajine, nemirno južno sosedstvo ... V diplomatskih krogih opozarjajo, da je imela Unija v prejšnjih letih čas, da se je vsakič lahko ukvarjala le z eno hudo krizo, denimo dolžniškimi težavami v območju evra. Po novem pa grozi, da bo na dnevnem redu hkrati več hudih kriz. Notranje manj trdna Unija (z Združenim kraljestvom ali brez njega) bo vsem izzivom še teže kos.
Na vrhu tudi o krizi s prebežniki in enotnem trgu
Čeprav se dvodnevni vrh EU v Bruslju odvija pretežno v znamenju britanskega referenduma, pa so voditelji osemindvajseterice včeraj obravnavali tudi vrsto drugih za Unijo pomembnih vprašanj, piše STA.
Med drugim so voditelji govorili o krizi s prebežniki in pozvali k zmanjšanju migracijskih tokov čez osrednje Sredozemlje. Pozvali so k nadaljnji podpori državam ob zahodnobalkanski begunski poti, zlasti v boju proti tihotapcem ljudi, in spremljanju morebitnih drugih poti. Zavzeli so se za učinkovito partnersko sodelovanje s tretjimi državami izvora in tranzita, za kar je predvidena uporaba vrste kratkoročnih in dolgoročnih finančnih pobud in instrumentov.
Med gospodarskimi temami je bilo govora predvsem o evropskem notranjem trgu, piše STA. Voditelji so se zavzeli za dokončanje notranjega trga do leta 2018, pri čemer so izpostavili pomen digitalnega enotnega trga. Boj proti davčnim goljufijam in utajam ter izogibanju plačilu davka in preprečevanje denarja ostajajo prednostna vprašanja tako v EU kot na mednarodni ravni, piše STA.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je voditelje seznanil tudi s potekom trgovinskih pogajanj z nekaterimi trgovinskimi partnerkami EU, v luči bližnjega vrha zveze Nato v Varšavi pa so govorili tudi o sodelovanju med EU in zavezništvom, še piše STA.
