Tiskane izdaje
Kontroverzna reforma zakonodajnega postopka, ki bo angleškim poslancem omogočila, da izglasujejo veto na angleške zakone, o katerih lahko trenutno glasujejo tudi parlamentarci iz Škotske, Walesa in Severne Irske, po mnenju kritikov vodi v federalizacijo, predvsem pa ogroža enotnost britanske unije, s tem ko v parlamentu ustvarja dve kategoriji predstavnikov ljudstva.
Spodnji dom britanskega parlamenta je konec prejšnjega tedna po pričakovanjih potrdil načrte zakonodajnih sprememb, na podlagi katerih želi konservativna oblast rešiti enega najbolj zapletenih in občutljivih problemov povojnega obdobja, tako imenovano westlothiansko vprašanje. Skoraj štirideset let zatem, ko je predstavnik okraja West Lothian, med parlamentarno razpravo o prenosu nekaterih moči iz Londona na novo regionalno zakonodajno telo v Edinburghu opozoril na dejstvo, da angleški poslanci odslej ne bodo več morali odločati o zadevah, ki se tičejo Škotov, kot škotski poslanec pa bo še vedno lahko glasoval o angleških zakonih na področju zdravstva in šolstva, so konservativni člani parlamenta z večino glasov potrdili zakon, ki utegne obrniti na glavo britanski ustavni red.
Stare zamere
Seznam potrjenih sprememb, znan pod imenom angleški glasovi za angleške zakone (EVEL), je vključen v predvolilni manifest konservativne stranke, ki si je na majskih volitvah zagotovila tesno parlamentarno večino. Toda bolj kot predvolilna obljuba je pomemben v kontekstu škotskega referenduma o neodvisnosti, katerega izid je povečal pristojnosti parlamenta v Edinburghu, predvsem na področjih, kot so zbiranje davkov in nadzor nad socialnimi izdatki.
Prenos moči z juga na sever so le nekaj dni pred referendumom potrdili voditelji treh največjih parlamentarnih strank. Njihov edini pogoj za uresničitev je bil, da Škoti glasujejo za obstanek v Združenem kraljestvu. Načrt je uspel, toda z obljubo Škotom so na površje priplavale stare zamere.
Predsednik vlade Cameron, ki je kmalu po razglasitvi rezultatov obljubil, da bo spoštoval politično zavezo, je vztrajal, da mora biti dogovor o prenosu moči na Škotsko pravičen do njenih prebivalcev, predvsem pa do ljudi, ki živijo v drugih delih Združenega kraljestva. »Tako kot bodo imeli Škoti več besede pri zadevah, ki se jih tičejo, je razumljivo, da se mora skladno s tem povečati tudi moč prebivalcev Anglije, Walesa in Severne Irske,« je dejal. »Pravice teh volivcev morajo ravno tako biti spoštovane, ohranjene in okrepljene. »
Škotsko vprašanje
Reforma obstoječih pravil glasovanja v britanskem parlamentu bo parlamentarni postopek še nekoliko bolj zakomplicirala, tako da mu bo dodala novo stopnjo. Poseben odbor, sestavljen iz izključno angleških poslancev, bo imel možnost izglasovati veto na tiste predloge zakonov, ki se tičejo angleški zadev. Končno odločitev glede tega, kateri od predlogov ustrezajo temu standardu, bo sprejel vodja spodnjega doma parlamenta, čigar funkcija je bila do sedaj apolitična.
Spremembe, ki so jih konservativni poslanci potrdili prejšnji teden, so problematične tudi zato, ker je v času, ki je potekel od referenduma, razprava o prihodnosti britanske unije postala izrazito politizirana. Pomenljivi so predvsem pomisleki glede tega, katera stranka utegne z njo največ pridobiti. V primeru, da bi na splošnih volitvah zmagala ena stranka, večina angleških poslancev pa bi prihajala iz druge, bi se lahko Britanija znašla pred podobnimi političnimi blokadami, kot so jih vajeni v ZDA.
Toda še bolj kot to v oči bode nevarnost, da bi lahko škotski nacionalisti spremembo pravil izrabili za podžiganje svojih volivcev in ustvarjanje razmer, v katerih bi lahko izsilili nov referendum o neodvisnosti. »Škotska spremlja to razpravo in razpoloženje postaja čedalje bolj črno,« je med razpravo v parlamentu dejal Pete Wishart, predstavnik škotske narodne stranke (SNP).
V stranki so prepričani, da bodo njeni poslanci, ki zasedajo vsa škotska poslanska mesta v britanskem parlamentu z izjemo enega, odslej le še »drugo razredni državljani«.
