Tiskane izdaje
Bruselj – Iz uradno potrjenega zapisnika zasedanja evropske komisije 4. julija je razvidno, s kakšnimi dilemami se v Bruslju ukvarjajo glede arbitražne razsodbe o slovensko-hrvaški meji. Hrvaški argumenti niso obveljali.
Kot je v uvodnem nagovoru komisarskemu kolegiju povedal podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, je arbitražno sodišče lani ugotovilo, da kršitev arbitražnega sporazuma ni bila takšne narave, da bi Hrvaška lahko prekinila postopek. Nadaljeval je, da evropska komisija sicer ni bila stranka v zadevi, a je imela posredniško vlogo v postopku, ki je vodil do ustanovitve arbitražnega tribunala. Evropska komisija je tudi podpirala postopek in izražala upanje, da bosta obe strani spoštovali odločitev tribunala.
Čeprav razsodba ni neposredno pravno zavezujoča za Unijo, je Timmermans opozoril, da bo v prihodnosti evropsko sodišče verjetno povprašano, kako razsodba vpliva na pravo EU. Poseben pomen je je pripisal arbitraži v luči ozemeljskih sporov na Zahodnem Balkanu. V razpravi se je odprlo kar nekaj vprašanj. Med drugim je bilo opozorjeno, da razsodba razjasnjuje geografsko odgovornost članic in zagotavlja pravno podlago za učinkovito izvajanje mednarodnega prava in prava EU. Posebej sta bili omenjeni področji ribištva in okolja.
Za nekatere (poimensko nenavedene) udeležence komisarske razprave je spor, star več kot dvajset let, anahronizem; tudi glede na to, da sta obe državi članici EU. Generalni direktor pravne službe evropske komisije Romero Requena je v razpravi opozoril, da hrvaška pristopna pogodba izrecno omenja arbitražni tribunal kot postopek za rešitev mejnega spora. Meja med dvema članica da ima tudi neposreden učinek na pravo EU in s tem je povezana tudi jurisdikcija Unije glede te zadeve.
Navedel je, da iz evropskih pogodb in odločitev sodišč nedvomno izhaja, da EU in njene članice morajo izvajati mednarodno javno pravo, »kar bi morale pokazati tudi v tem primeru«. Requena je omenil tudi, da bo od Unije lahko zahtevano, da razčisti učinke razsodbe na pravo EU v primeru sprožitve postopka nespoštovanja evropska zakonodaje ali pa na evropskem sodišče glede uresničevanja sodbe v pravo EU.
Po zasedanju evropske komisije, ki je potekalo v Strasbourgu, je Timmermans nastopil pred časnikarji in se jasno zavzel za izvajanje arbitražne razsodbe. »Od vseh strani pričakujemo, da jo izvajajo,« je povedal o arbitražni razsodbi o slovensko-hrvaški meji. Izrazil je tudi upanje, da bosta obe članici dosegli sporazum, kako bi najbolje izvajali razsodbo. Evropska komisija ponuja pomoč pri usmerjanju tega postopka. Ko bo proces prišel do te točke, naj bi kolegij komisarjev spet razpravljal, na kakšen način bi lahko zagotovili pomoč.
Karl Erjavec dobil zeleno luč
Po različnih pogledih, kako pristopiti k implementaciji arbitražne sodbe, so se danes v koaliciji poenotili, kako naprej, je pomiril strasti predsednik vlade Miro Cerar po seji vlade. Zunanji minister Karl Erjavec je tudi dobil zeleno luč, da po utečenih diplomatskih kanalih obvesti evropsko komisijo o incidentih v Piranskem zalivu.
Kmalu po tem, ko je slovenski premier Miro Cerar v Ljubljano povabil in sprejel hrvaškega premiera Andreja Plenkovića, se je pokazalo, da v vladi obstajata vsaj dva pogleda na to, kakšna naj bo politika Slovenije do južne sosede, ki ne spoštuje arbitražne sodbe in pri tem kljubuje stališčem več evropskih držav. Minister za zunanje zadeve je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju opozoril, da je Slovenija od 29. junija, ko je bila razglašena sodba, zaznala 52 incidentov v Piranskem zalivu. Tega je, kot je znano, arbitražni tribunal večinoma dodelil Sloveniji, hrvaški policijski čolni pa še vedno patruljirajo do sredinske črte. Erjavec je vzbudil pozornost tudi z izjavo, da on kot zunanji minister ne bi vabil hrvaškega premiera v Ljubljano, dokler ne bi priznali arbitražne sodbe. Kot je povedal v pogovoru za Delo, ki ga bomo objavili v ponedeljkovih Ozadjih, se v tem primeru Slovenija ne sme pustiti izigrati sosedi, ki je doslej večkrat dokazala, da ji ne moremo zaupati. Za vzpostavitev suverenosti v Piranskem zalivu po njegovem ni treba čakati pol leta. Predsedniku vlade Miru Cerarju pa odsvetuje potovanje v Zagreb, razen seveda, če si bo hrvaški premier Andrej Plenković premislil in priznal arbitražno sodbo.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je takšno držo zunanjega ministra označil za problematično, ker da bi lahko odražala večtirno slovensko zunanjo politiko, poleg tega pa bi lahko ob občutljivi temi trpel ugled Slovenije kot verodostojne države. Karl Erjavec je danes po seji vlade izjavil, da Slovenija nima različnih pogledov na zunanjo politiko, zlasti do Hrvaške ne. Pismo komisiji pa bo odposlal takoj, ko bo to odobril predsednik vlade. Če bo Hrvaška nadaljevala provokacije, lahko komisija ukrepa podobno kot v primeru Poljske.
Vlada bo odločna
Po nekajdnevnem molku se je na čedalje glasnejše razprave odzval premier Miro Cerar, ki je zanikal, da bi bila koalicija pri tej temi razklana. Partnerji so se pogovorili in ugotovili, da so glede implementacije arbitražne sodbe enotni. Strinjali so se, da sprejmejo pobudo zunanjega ministra Karla Erjavca, da po običajni diplomatski poti obvesti evropsko komisijo o kršitvah v Piranskem zalivu. Cerar je zagotovil, da se vlada z vso resnostjo pripravlja na implementacijo arbitražne sodbe. »Pri tem smo preudarni in bomo odločni,« je poudaril Cerar, ker se zavedajo vseh pasti, ki so na poti implementacije sodbe. Premier je dejal, da bodo v pol leta izvedli vse potrebne ukrepe, kar velja predvsem za korake na kopnem, medtem ko je na morju položaj drugačen. »Vse stvari se gibljejo v pravo smer. Meja na morju je znana in na implementacijo ni treba čakati pol leta,« je dejal Cerar. Kdaj bi lahko Slovenija začela izvajati polno jurisdikcijo v Piranskem zalivu, ni odgovoril, ker da ne želi razkrivati slovenske taktike in strategije. »O vseh vprašanjih, tudi o tem, kdaj in kako do nadzora na morju, se pripravljajo strokovna izhodišča. Na podlagi tega bomo kmalu pripravili konkretne ukrepe. Delamo na tem, a taktike ne bomo razkrivali. Lahko pričakujete, da bomo v pravem trenutku potegnili prave poteze.«
Cerar se je odzval tudi na Erjavčevo priporočilo, naj septembra ne hodi v Zagreb. »Znana mi je namera hrvaškega preusmerjanja pozornosti, a sem pripravljen dati Hrvaški še eno priložnost. Menim, da to moram narediti, ker to od nas pričakuje tudi mednarodna skupnost. Z nekimi nasilnimi dejanji ni mogoče implementirati sodbe. To je mogoče le s pravnimi in političnimi argumenti in s podporo mednarodne javnosti,« je dejal Cerar.
