Tiskane izdaje
Pridržanje nekdanjega poveljnika obrambe Srebrenice Naserja Orića v Švici je prililo olja na ogenj delitve v BiH. Bošnjaki so prepričani, da je aretacija provokacija pred slovesnostjo ob 20. obletnici genocida v Srebrenici, Srbi pa vidijo v njej začetek ugotavljanja resnice o zločinih nad srbskim narodom.
Švicarska policija je na mejnem prehodu Thônex-Vallard med Švico in Francijo pridržala bivšega poveljnika obrambe Srebrenice Naserja Orića na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je srbski Interpol razpisal za njim in štirimi osumljenci februarja lani, zaradi suma, da so julija 1992 v Zalazju in Donjih Potočarih v občini Srebrenica zakrivili vojni zločin nad devetimi srbskimi civilisti. Orić je razpis tiralice komentiral z besedami, da je za vse, česar ga obtožujejo, že odgovarjal pred sodiščem in bil spoznan za nedolžnega. Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je pojasnil, da v obtožnico zoper Orića pred haaškim sodiščem niso bili vključeni vojni zločini v Zalazju in Donjih Potočarih.
Podpredsednik skupščine občine Srebrenica Hamdija Fejzić, ki je potoval skupaj z Orićem in načelnikom Srebrenice Ćamilom Durakovićem, je izpovedal, da so jih švicarski policisti maltretirali kar tri ure in pol in jih obravnavali kot največje kriminalce. Po oceni Fejzića in Durakovića je policija, ki jih je slekla do golega, pričakovala njihov prihod. Duraković je povedal, da so grobi policisti pregledali tudi intimne dele njihovih teles.
Žalitev Bošnjakov in žrtev genocida
Duraković je poudaril, da poskuša Beograd vsako leto pred 11. julijem relativizirati genocid nad Bošnjaki. Predsednica Združenja Matere Srebrenice in Žepe Munira Subašić je prepričana, da bi v Haagu dokazali krivdo Oriću, če ne bi bil nedolžen. Po njenem je to poskus zmanjšanja pomena 20. obletnice genocida, ki sta ga nekdanja vojska in policija Republike Srbske zakrivili nad Bošnjaki julija 1995 v Srebrenici. Sklenila je z besedami, da je to načrtovana akcija, ki naj bi sporočila Bošnjakom, da jih bodo zaprli, če se bodo gibali po Evropi, in še ena žalitev Bošnjakov in žrtev genocida .Predsednik Združenja žrtev in prič genocida Murat Tahirović je poudaril, da Srbija poskuša vse, da bi izenačila zločine.
Predsednik Organizacije družin ujetih, ubitih vojakov in pogrešanih civilistov v Republiki Srbski Nedeljko Mitrović vidi v pridržanju Orića začetek ugotavljanja resnice o zločinih nad Srbi. Poudaril je, da vedo za velike zločine, ki jih je Orić storil v Podrinju, in izrazil upanje, da se Srbija ne bo uklonila mednarodnemu pritisku. Poslanci iz Republike Srbske so bili tudi proti sprejemu resolucije v Srebrenici v parlamentu BiH, ker so menili, da bi resolucija, čeprav obsoja tako genocid kot vse druge vojne zločine v BiH, dodatno zapletla odnose v državi.
Hudi zločini nad srbskim prebivalstvom
Po začetku vojne v BiH so Orića 20. maja 1992 imenovali na položaj poveljnika teritorialne obrambe v Srebrenici in 28. divizije vojske BiH, 1. julija 1992 pa še za člana vojnega predsedstva Srebrenice. Po srbskih virih je leta 1992 in 1993 vodil napade na srbske vasi v občinah Bratunac in Srebrenica, dokler ga niso julija 1995, tik pred padcem enklave, evakuirali na območje pod nadzorom vojske BiH. Osem let po koncu vojne so Orića aretirali v Tuzli in ga izročili Haagu, kjer je mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) proti njemu vložilo obtožnico zaradi kršenja zakonov in pravil vojskovanja ter zločinov nad srbskim prebivalstvom.
Haaško sodišče je Orića junija 2006 obsodilo, ker kot poveljujoči pripadnikom bosanske vojske v Srebrenici leta 1992 in 1993 ni preprečil uboja sedmih srbskih vojnih ujetnikov in je dopustil, da so mnoge druge trpinčili. Obsojen je bil na dveletno zaporno kazen, vendar so ga takoj po razglasitvi sodbe izpustili, ker je več kot tri leta preživel v priporu. Na sodbo sta se pritožila tako obramba kot tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 18 let zapora. Pritožbeni svet je julija 2008 ugotovil, da so bili med septembrom 1992 in marcem 1993 nad srbskim prebivalstvom Podrinja zagotovo storjeni hudi zločini, a da tožilstvo Orićeve krivde zanje ni dokazalo.
