Avstrija je ponudila roko državam v istem čolnu

Kljub zaprtju meje je Avstrija bila in bo še naprej ostala trden partner držav na Balkanu.

Thu, 11.02.2016, 19:00

Avstrijski zunanji minister je na balkanski turneji ocenil, da je najbolj smiselna rešitev za regijo zavarovanje makedonsko-grške meje. Sebastian Kurz je pojasnil, da predlog podpirajo Avstrija, Hrvaška in Slovenija, zanj pa je odprta tudi Makedonija. Dunaj vidi v sodelovanju z državami v regiji edino možnost za zajezitev toka beguncev proti Evropi.

Balkansko turnejo je končal v Tirani, kjer je izrazil pričakovanje, da bodo po zaprtju avstrijske meje za begunce enako storile tudi vse države v regiji. Po mnenju Kurza, ki je napovedal, da si bo Avstrija prizadevala za zvezo držav članic EU, ki so za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo, je teoretično možno, da se bo preusmerila begunska pot. Temeljni kamen za začetek pogajanj z Brusljem je reforma pravosodja, je sklenil Kurz.

Vodja albanske diplomacije Ditmir Bushati je menil, da bodo sosednje države v primeru zaprtja makedonsko-grške meje v središču begunske krize. Albanija je skupaj z UNHCR pripravila načrt za obvladovanje krize, kot vse druge države Zahodnega Balkana pa ima na voljo omejene človeške in finančne vire.

Beograd ne verjame v zidove

Srbski premier Aleksandar Vučić je dal Kurzu jasno vedeti, da bo Srbija zaščitila svoje meje, če jih bodo za begunce zaprle Avstrija, Slovenija in Hrvaška. Po njegovih besedah se bodo držali svojih in evropskih temeljnih pravil, pri tem pa ščitili tudi svoje nacionalne interese. Kot je še poudaril, Beograd ne bo postavljal zidov in žic, ker ne verjame v takšno rešitev in ker so srbske varnostne sile dovolj močne, da zaščitijo srbsko ozemlje. Srbija se je pripravljena pridružiti prerazporeditvi beguncev po sistemu kvot znotraj EU, ne zmore pa bremena v višini dveh milijard evrov, ki jih bo morala nameniti Avstrija za sprejem 90.000 beguncev. Vučić je končal z opozorilom, da Srbija ne bo dopustila, da bi naval beguncev ogrozil njeno gospodarsko prihodnost.

Kot je pojasnil Kurz, Avstrija sprejema nacionalne ukrepe, ker je v to prisiljena, čeprav se zaveda, da bo zaprtje avstrijske meje imelo posledice na države ob zahodnobalkanski begunski poti. Avstrija je zato z državami, ki so z njo v istem čolnu, tudi pripravljena sodelovati v prizadevanjih za zmanjšanje dotoka beguncev. Sklenil je s pojasnilom, da je Avstrija zaradi begunske krize še posebej prizadeta, ker je tako tranzitna država kot tudi končna destinacija. V tem kontekstu je v Podgorici poudaril, da Črna gora ni ne eno ne drugo, s črnogorskim zunanjim ministrom Igorjem Lukšićem pa nista izključila možnosti, da bi lahko Črna gora zaradi zaprtja avstrijske meje postala tranzitna država.

Atene ostajajo ključ problema

V Skopju je Kurz izpostavil, da Makedonija sama ne bo kos velikemu prilivu beguncev in da je ključ problema Grčija. Po njegovih besedah grška vlada ni pripravljena sprejeti pomoč EU, Atene pa begunce, ki bi lahko bili varni v Grčiji, preprosto transportirajo v druge članice EU. Zavzel se je tudi za razbremenitev Makedonije, kajti v nasprotnem primeru se bodo znašle v težavah vse države Zahodnega Balkana. Kurz je še menil, da je Grčija v zelo udobnem položaju, ker noben begunec tam ne ostane dlje od 24 ur, zaradi česar je balkanska pot še privlačnejša.

Na svoji prvi postaji v Sarajevu je Kurz poudaril, da se je z učinkovitim nadzorom begunske krize mogoče izogniti tudi destabilizaciji Zahodnega Balkana. Kurz je pozval regijo k skupnemu delovanju, ki bi lahko preprečilo nenadzorovan priliv beguncev in ekonomskih migrantov. Ker gre za velik izziv, je Kurz še menil, da se je treba pravočasno pogovarjati o možnosti odprtja novih begunskih poti, da ne bi prišlo do nesporazumov.

V ločenih pogovorih s člani predsedstva BiH, predsedujočim sveta ministrov Denisom Zvizdićem in zunanjim ministrom Igorjem Crnadkom je obljubil, da bo Avstrija podprla prošnjo BiH za članstvo v EU, ki jo bo BiH 15. februarja uradno vložila v Bruslju, če bodo izpolnjeni vsi predpogoji. Kurz je dal jasno vedeti, da je Avstrija bila in bo trden partner vseh držav v regiji in da si bo na ravni EU še naprej prizadevala za ta del Evrope.

Prijavi sovražni govor