Tiskane izdaje
Bruselj – Države na balkanski migracijski poti čedalje bolj zaskrbljeno spremljajo sprejemanje omejevalnih ukrepov na severu, predvsem v Avstriji, ki bodo po pričakovanjih sprožili učinek domin in povečali tveganje destabilizacije v regiji. To od njih zahteva še več usklajevanja.
Do avstrijskega zaostrovanja ukrepov na meji je bil danes kritičen predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kot je dejal na skupni novinarski konferenci s predsednikom evropskega parlamenta Martinom Schulzem pred začetkom dvodnevnega vrha EU, mu odločitev Dunaja ni všeč. Komisija bo preverila, ali je v skladu z zakonodajo EU, sam pa se bo o njej pogovoril z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom. Juncker, ki sicer pogreša evropski pristop k reševanju krize s prebežniki, je znova opozoril, da je nujno uresničevati že dogovorjene ukrepe.
Bruselj Avstriji: Kvote za begunce niso legalne
Po poročanju spletnega portala EU Observer je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos pisno protestiral pri avstrijski notranji ministrici Johanni Mikl-Leitner zaradi napovedi dnevne kvote za prosilce za azil. Dunaj poziva, naj še enkrat premisli o enostranskih ukrepih, ki so v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Avstrije. Tudi po naših informacijah evropska komisija ocenjuje, da dnevne kvote niso legalne. Njen predsednik Jean-Claude Juncker je sicer že ocenil, da mu avstrijske odločitve »niso všeč«. Zaradi tega naj bi bil avstrijski kancler Werner Faymann na vrhu pod pritiskom.
Po navedbah evropske komisije so v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravom tako dnevne kot letne kvote. Avstrija ima po mednarodnih pravilih obveznost sprejeti vsako prošnjo za azil, ki je bila postavljena na meji ali na njenem ozemlju. Tudi tranzit beguncev − Avstrija je predvidela mejo do 3200 − je tarča bruseljskih kritik, saj begunčeva napoved, da bo zaprosil za azil v drugi državi (denimo v Nemčiji), ni zadosten razlog za dovoljenje za vstop. Politika zgolj spuščanja beguncev naprej v druge države po mnenju Bruslja vodi zgolj k nadaljnjim begunskim gibanjem in neredu.
»To je vprašanje za pravnike. A politično vztrajamo pri svoji odločitvi,« je ob prihodu na vrh povedal avstrijski kancler Werner Faymann. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da Avstrija − tako kot Nemčija in Švedska − sprejema begunce za celo Evropo.
Cerar: Slovenija bo sprejela begunce iz Grčije
Slovenski premier Miro Cerar stališča evropske komisije o nezakonitosti ukrepov Dunaja ni hotel komentirati. Za položaj Avstrije ima razumevanje, »saj je v veliki stiski«. Za Slovenijo je po njegovih najpomembneje, da je pripravljena na vse scenarije. Napovedal, da je bo Slovenija v okviru sheme premeščanja prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih vstopnih članic EU sprejela manjše, dvomestno število ljudi. Po neuradnih informacijah naj sprva prišlo v Slovenijo 20 prosilcev iz Grčije, predvidoma aprila. Na sprejetje večjega števila Slovenija ni pripravljena, dokler je pod velikim pritiskom migracijskega toka.
Avstrija pahnila Balkan na rob brezna
Po sinočnji delovni večerji premierov Slovenije in Hrvaške Mira Cerarja in Tihomirja Oreškovića ter predsednikov Srbije in Makedonije Tomislava Nikolića in Gjorga Ivanova s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem optimističnih tonov ni bilo.
Udeleženci delovne večerje. Foto: Virginia Mayo/AP
Migracijskega toka po balkanski poti do Avstrije in Nemčije naj bi bilo kmalu konec. »Čas se ne šteje več v tednih ali mesecih, ampak v dneh,« je bilo neuradno slišati po večerji. Ravnanje Avstrije je bilo razumljeno kot potiskanje Slovenije in drugih držav na poti v težak položaj.
Slovenski premier Miro Cerar je na sestanku predstavljal svojo pobudo za okrepljen nadzor grško-makedonske meje, ki je v njegovih očeh rezervna rešitev, če se želje, da bi Grčija začela bolje nadzirati in upravljati zunanjo mejo s Turčijo, ne bodo uresničile.
Merklova upa na uspeh turško-evropskih prizadevanj
Zlasti iz Nemčije kot glavne ciljne države prihajajo negativne ocene Cerarjevega predloga. Nemška kanclerka Angela Merkel je v nastopu v bundestagu poudarila, da bi na današnjem vrhu EU morali oceniti, ali prizadevanja Turčije in EU za bitko z vzroki bega in za varovanje zunanje meje dovolj napredujejo, da bi se jih splačalo nadaljevati. Tako bi lahko zajezili ilegalne migracije in se odločili o kontingentih sprejemanja beguncev iz Turčije.
Donald Tusk, Miro Cerar in Jean-Claude Juncker. Foto: Yves Herman/Reuters
Druga rešitev v očeh Merklove bi bila odpoved tej poti in zaprtje grško-makedonske meje z vsemi posledicami za Grčijo in EU. Sama si je za cilj postavila uspeh turško-evropskih prizadevanj. Cerar svojega predloga o boljšem nadzoru v Makedoniji ne razume kot izbiro »ali-ali«, ampak kot dopolnitev širših prizadevanj EU. V ozadju je še pritisk na Atene, naj začnejo bolj resno opravljati svoje naloge pri upravljanju zunanje meje.
Cerar svoj predlog utemeljuje z realistično presojo. »Če pogledamo, koliko begunskega toka je zajezila Turčija in kaj je naredila Grčija, ugotovimo, da ni bilo narejenega veliko,« je povedal. Preobrata še ne pričakuje kmalu, zato je po njegovem mnenju čas za rešitev v Makedoniji kot »drugi liniji učinkovitega nadzora«. To ne bi izključevalo nadaljnje pomoči Grčiji. Cerar je prepričan, da bi bil okrepljen nadzor grško-makedonske meje sporočilo tihotapcem, da ustavijo svoje početje.
Slovenija bo zaostrila pogoje za humanitarni vstop
Glavni cilj tega bi bil obvarovati Zahodni Balkan, ki je v težkem položaju, in omogočiti obstanek schengna. Zaradi novih okoliščin, povezanih z ukrepi Avstrije, bo Slovenija zaostrila pogoje za humanitarni vstop v državo. Tako naj bi bila vrata za ekonomske migrante povsem zaprta. Četudi institucije EU niso navdušene nad avstrijskimi ukrepi, »jih moramo upoštevati kot dejstvo«. Sprejeti da so bili, ker je Avstrija v hudi stiski.
Tudi v drugih državah na balkanski poti se zdijo omejevalni ukrepi po avstrijski odločitvi logični. »Če Avstrija okrepi nadzor in zmanjša število vstopov, bo enako naredila Slovenija. Nato bodo sledile Hrvaška, Srbija in Makedonija,« je pojasnjeval hrvaški premier Orešković. Predsednik Srbije Tomislav Nikolić je sicer opozoril, da bi migrante, ki za vsako ceno želijo v Evropo, težko mirno ustavili. Položaj je po po njegovih besedah – alarmanten.
Vse države na balkanski poti same sebe razumejo kot tranzitne države in nočejo postati cilj beguncev.
Donald Tusk in Jean-Claude Juncker. Foto: Virginia Mayo/AP
V predlogu sklepov vrha EU je predvideno, da morajo vse schengenske države popolnoma izvajati schengenski zakonik in na zunanji meji zavrniti vstop državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev zanj in niso zaprosili za azil, čeprav bi to lahko storili že prej.
To bi v praksi utegnilo pomeniti, da bi Slovenija na meji s Hrvaško lahko zavrnila vse prebežnike, ki ne zaprosijo za azil ali so imeli priložnost to storiti že v južni sosedi. S takšnim ravnanjem bi se sprožil učinek domin pri ustavljanju begunskega toka na balkanski poti, ki ga s svojim ravnanjem načrtuje Avstrija.
