Tiskane izdaje
Bruselj – Sebastian Kurz je takoj po prevzemu položaja zunanjega ministra konec leta 2013 postal prepoznaven obraz na bruseljskem odru. Najprej je k temu pripomogla njegova mladost, pozneje jasna, neolepšana stališča o najbolj kočljivih evropskih vprašanjih.
V evropski komisiji se sicer načeloma ne vpletajo notranjepolitične procese v članicah. Izjema so bile letošnje predsedniške volitve v Franciji, ko je Emmanuel Macron v bitki z Marine Le Pen pred drugim krogom dobil jasno podporo njenega predsednika Jean-Clauda Junckerja. V bolj splošnih izjavah se postavljajo proti nacionalističnim, populističnim in siceršnjim protievropskim silam. Avstrija ima med članicami še posebno dolgo tradicijo takšne politike. Svobodnjaki Jörga Haiderja (FPÖ) so že leta 1999 dobili 26,9 odstotka glasov in vstopili v vlado po vodstvom ljudske stranke (ÖVP).
V nedeljo se je v Avstriji spet zgodil premik v desno. »Rezultat volitev ne pomeni, da se Avstrija premika skrajno desno, kot prebiram v medijih … Avstrija je pred letom dni izvolila prvega zelenega predsednika; zdaj pa je videti, da Zelenih ne bo več v parlamentu. Veliko je nestabilnosti,« pa je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu pojasnjeval evropski komisar za širitvena pogajanja, Avstrijec Johannes Hahn, ki prihaja iz Kurzeve ÖVP. Po njegovem mnenju je glede prihodnje koalicije »vse mogoče«, a vsaka avstrijska vlada da bo imela proevropsko usmeritev.
Odgovornost Avstrije
Tudi Juncker je v čestitkah Kurzu vlogo poudaril odgovornost Avstrije med predsedovanjem Uniji v drugi polovici prihodnjega leta in zmagovalcu zaželel uspeh pri sestavi stabilne, proevropske vlade. To je lahko med vrsticami razumljeno, kot da Bruselj navija za sestavo vlade Kurzeve ÖVP z drugouvrščenimi socialdemokrati. Avstrijski svobodnjaki so na ravni EU povezani z radikalno desnico. Njihovi evropski poslanci so v skupini Evropa narodov in svobode skupaj z voditeljico francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen. Usmerjeni so evroskeptično in prorusko.
Največ navdušenja nad zmago »mojega prijatelja« Kurza je izrazil vodja madžarske diplomacije Péter Szijjártó. »Na področju migracij imamo v številnih primerih enaka stališča,« je povedal. Posebno ceni njegov jasen in neposreden jezik o glavnih o evropskih težavah in izzivih. Madžarska sicer pričakuje, da se bo v prihodnjem obdobju še poglobilo sodelovanje Avstrije z višegrajsko četverico. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je »skoraj prepričan, da avstralski in madžarski model na področju migracij ne bosta referenca za vlado v Avstriji«.
Predsednik Evropske komisije je Sebastianu Kurzu zaželel srečo pri sestavi stabilne proevropske vlade. Foto: Joe Klamar/AFP
Migracijsko vprašanje je tema, s katero se Kurz ni profiliral le doma, marveč tudi v EU. Med begunsko krizo se je postavil po robu nemški kanclerki Angeli Merkel, zagovarjal je trde prijeme na čelu z zaprtjem balkanske poti. Tudi glede osrednje sredozemske poti, iz Libije v Italijo, je zahteval odločnejše ukrepanje, da ljudje, ki so rešeni na morju, sploh ne bi prišli v srednjo Evropo. Med drugim je zagovarjal njihovo vračanje v centre v severni Afriki. Človekoljubne organizacije odločno zavračajo takšno posnemanje avstralskega modela (internacijo migrantov na otoku).
Višegrajska linija in razdor
S scenarijem, po katerem bi Kurz sestavil vlado s svobodnjaki, je seveda povezano vprašanje odziva EU. Ko je Wolfgang Schüssel po volitvah leta 1999 sestavil vlado s Haiderejevimi svobodnjaki, so bile sprejete »sankcije« preostalih štirinajstih članic EU. Z njimi se je bilo omejeno sodelovanje z Dunajem na diplomatski in vladni ravni. Trojica modrecev je nato pripravila poročilo, v katerem so analizirali, ali Avstrija pod novo vlado še spoštuje evropske vrednote. Ker je bil odgovor pozitiven, so bile sankcije preklicana.
Na podlagi izkušenj z Avstrijo je bil nato v pogodbi iz Nice oblikovan 7. člen evropske pogodbe kakršnega poznamo danes. V njem so predvideni postopki in ukrepi v primeru sumov, da članice krši temeljne vrednote, kakršne so demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic. Če bi v vlado na Dunaju vstopili svobodnjaki, bodo na področju migracijske politike pričakovani še ostrejši avstrijski toni. A Kurz kot proevropski politik se mora zavedati, da bi krepitev višegrajske linije še okrepila razdor znotraj EU.
