Tiskane izdaje
Bruselj – Splošna ugotovitev je, da je schengen kot ena največjih pridobitev evropskega združevanja v času migrantskih tokov, na katerega se članice EU niso učinkovito odzvale, resno ogrožen.
Ko je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos sprejel visoke predstavnike treh držav, ki so vpletene v nove omejitve svobode gibanja znotraj schengna (Danske, Nemčije in Švedske), so se drug za drugim zaklinjali, da potrebujemo skupne rešitve na ravni EU. »Naši ukrepi so neizogibni za nadzor položaja,« je povedal švedski minister za migracije Morgan Johansson. Samo v zadnjih štirih mesecih lanskega leta je na Švedsko prišlo 115.000 prosilcev za azil, sprejeli so za 26.000 ali za tisoč razredov otrok brez spremstva.
Švedska za spoštovanje dublinske uredbe
»Nočemo se vrniti v takšen položaj,« je Johansson utemeljeval ukrepe. Švedska med vsemi članicami Unije sprejme največ beguncev na prebivalca. Od članic pričakuje spoštovanje dublinskih pravil, po katerih mora begunec zaprositi za azil v državi vstopa v EU. Tudi »avtocesto« za begunce na poti čez Balkan proti severu bi morali upočasniti. Na Danskem, kjer so kot zadnji uvedli nadzor na notranji meji, pojasnjujejo, da so morali ukrepati. »Nočemo biti cilj za več tisoč prosilcev za azil,« je povedala danska ministrica za integracijo Inger Støjberg.
Da bi države lahko preklicale nadzor, bi moral začeti delovati sistem spopadanja s krizo. Dosedanji ukrepi niso bili uspešni. »Število beguncev, ki prihajajo v Nemčijo, se ni zmanjšalo. V EU nimamo delujočega varovanja zunanje meje, predvsem med Turčijo in Grčijo. Sistem odvzema prstnih odtisov Eurodac ni upoštevan,« je povedal nemški parlamentarni državni sekretar Ole Schröder. Za vrnitev v normalno stanje da v EU potrebujemo: nadzor zunanje meje, spoštovanje azilnih pravil in premeščanje beguncev po sistemu kvot iz obremenjenih članic na čelu.
Od načrtovanih 160.000 je bilo do zdaj po EU premeščenih le 272 beguncev. Tudi vzpostavljanje žarišč za sprejem in obravnavo beguncev (»hot spotov«) v Italiji in Grčiji s pomočjo agencij EU poteka počasi. Tako je bil levji delež od več kot milijona beguncev in migrantov, ki so v EU prišli lani, sprejet v treh, štirih članicah. Glede na število beguncev, ki še vedno prihajajo iz Turčije, skupni akcijski načrt EU in Ankare očitno še ne deluje. »Če ne bomo imeli skupnih evropskih rešitev, bodo morale članice ukrepati na lastno pest,« je napovedal Schröder.
Schengenski pravni red
Čeprav je izvajanje nadzora na mejah v nasprotju z duhom schengna, se članice, ki so sprejele ukrepe, so še vedno v okviru schengenskega pravnega reda. V schengenskem zakoniku je predpisano, da članice lahko uvedejo nadzor za do deset dni v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Praksa v zadnjih mesecih je pokazala, da je velik, nenadziran priliv beguncev in migrantov, za evropsko komisijo zadosten razlog za blagoslov uvedbe nadzora. Članice lahko podaljšujejo ukrep do največ dva meseca.
Če država vnaprej predvidi okoliščine, zaradi katerih mora uvesti nadzor, lahko obdobje še podaljša. To je, denimo, novembra naredila Nemčija, ko se je iztekel dvomesečni rok. Uvedba nadzora po zakoniku ne sme trajati več kot skupaj pol leta. Zato bi do sredine marca, ko bo minilo šest mesecev od prve uvedbe nadzora v Nemčiji, morali poiskati novo rešitev, če ga hočejo nadaljevati. V zakoniku je predviden poseben postopek v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora meja.
Da se sproži, morajo biti v postopku ugotovljene resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanje meje, zaradi katerih sta ogrožena notranja varnost in javni red. Nadzor na notranji meji je v takem primeru lahko uveden za obdobje do dveh let. Če drugi predvideni ukrepi, kakršen je razporeditev evropskih mejnih policistov na zunanji meji, ne ublažijo težav, lahko svet EU (članice) na predlog evropske komisije priporoči eni ali več članicam, naj spet uvedejo nadzor na celotni notranji meji ali njenem delu. Ukrep naj bi omogočal varovanje skupnih interesov schengenskega območja.
Edino upanje učinkovit nadzor na zunanjih mejah
Takšno »kaznovanje« je bilo že decembra na mizi notranjih ministrov EU, ne da bi bila uradno omenjena Grčija, ki ima že več let hude težave z opravljanjem svojih nalog pri nadzoru schengenske zunanje meje. Četudi je nadzora na notranjih mejah vse več, je največje (zadnje) upanje Bruslja pri reševanju schengna vzpostavitev učinkovitega nadzora zunanje meje, ki bi nato omogočil organizirano premeščanje beguncev, denimo iz Grčije po članicah. Tako naj bi že do konca junija sprejeli predlog o vzpostavitvi evropske obalne in mejne straže.
