Balkan brez vladavine prava nima perspektive v EU

Cerar: Državniki in politiki najvišjega ranga so razumeli, da je treba implementirati arbitražno odločbo.

sre, 12.07.2017, 21:00; spremenjen: 21:24

Pomoč pri soočanju z migranti

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta italijanskemu premierju Paolu Gentiloniju obljubila pomoč pri soočanju z velikim številom migrantov, ki prihajajo prek Sredozemskega morja. Merklova je pozvala k skupnemu ukrepanju EU proti tihotapcem ljudi, stabilizaciji Libije in spodbuditvi gospodarske rasti v državah izvora. Macron je opozoril na razliko med ljudmi, ki upravičeno prosijo za azil in ekonomskimi migranti. Po njegovih besedah bo Francija storila več za sprejemanje beguncev, ne more pa sprejeti tistih, ki pridejo iz ekonomskih razlogov.

Premier Miro Cerar je na današnjem vrhu Zahodnega Balkana v Trstu izpostavil pomen vladavine prava za regijo. Tudi zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da regija brez vladavine prava nima perspektive v EU, stabilnost EU pa je odvisna tudi od stabilnosti na Balkanu.

Kot je pojasnil Cerar, gre za države, ki so obremenjene s preteklostjo in različnimi konflikti, zato je še posebej pomembno, da prav s spoštovanjem mednarodnopravnih norm in prava nasploh pokažejo, da so sposobne doseči raven, kakršno mora ves čas zagotavljati tudi EU. V tem pogledu je izpostavil prav pomen arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško, ki je vzorčni primer, kako je mogoče na pravni način priti do zavezujoče odločbe, ki reši pomemben spor med državama. Sklenil je z oceno, da so bile njegove besede o pomenu arbitražne odločbe in njene implementacije dobro sprejete.

Arbitraža zgled za reševanje sporov v regiji

Po njegovih besedah je dobil v neformalnih pogovorih podporo smeri, ki jo zagovarja Slovenija, to je smeri spoštovanja arbitražne odločbe, spoštovanja mednarodnega prava in vladavine prava. Državniki in politiki najvišjega ranga, je dodal premier, so tudi razumeli, da je treba odločbo uveljaviti. Potrdil je, da je kanclerka Angela Merkel ponovila stališče nemške vlade in nje osebno, da je treba odločbo spoštovati. Po njegovem bo celoten proces, ki je v teku, tudi današnje srečanje s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, pripeljal do tega, da bodo na koncu vsi ozavestili pomen implementacije arbitražne odločbe. Cerar je v izjavi medijem še poudaril pomen konference v luči medsebojnega povezovanja balkanskih držav in njihovega povezovanja z EU. Po njegovem je Slovenija pomemben most med EU in državami v regiji, saj lahko s svojim poznavanjem regije veliko pripomore k boljšemu razumevanju drug drugega in pri določenih vprašanjih prevzema tudi pobude.

Erjavec in njegov britanski kolega Boris Johnson sta se strinjala, da je vrh o Zahodnem Balkanu primeren mehanizem za pomoč regiji. Erjavec je ocenil, da se prepočasi rešujejo dvostranska, predvsem mejna vprašanja v regiji. Tudi on je poudaril pomen spoštovanja razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško kot zgled za nadaljnje reševanje tovrstnih sporov v regiji. Johnson je izrazil razumevanje za slovensko stališče, da je treba odločbe mednarodnih sodišč spoštovati. Erjavec je opozoril, da so razmere na Zahodnem Balkanu še vedno nestabilne, kar bo po njegovi oceni težko izboljšati brez vsestranskega spoštovanja mednarodnih pogodb in vladavine prava.

V pogovoru z Johnsonom in evropskim komisarjem za širitvena pogajanja Johannesom Hahnom je izrazil prepričanje, da morajo biti na bruseljski agendi ves čas razmere na Zahodnem Balkanu. Kot je opozoril, je vprašanje meja eden ključnih izzivov, ker v okviru nekdanje Jugoslavije meje niso bile določene, zato je v regiji vrsta odprtih mejnih vprašanj.

Okrepiti regionalno sodelovanje

V sklepni izjavi današnjega vrha so zapisali, da je prihodnost šestih držav Zahodnega Balkana v EU. Cilj procesa je konflikte med državami rešiti s poglobljenim gospodarskim sodelovanjem, ki naj bi vključevalo izgradnjo avtocest in plinovodov. Četrti vrh o Zahodnem Balkanu v okviru berlinskega procesa so poimenovali tudi vrh povezljivosti. Namen vrha je bil okrepiti regionalno sodelovanje in zagotoviti napredek zahodnobalkanske šesterice, katere voditelji so podprli tudi načrt za regionalni ekonomski prostor, na poti v EU.

Prijavi sovražni govor