Balkan na težki poti do dogovora

Voditelji BiH, Srbije in Hrvaške so v Mostarju iskali skupne točke, ki bi tako Srbiji kot Bosni in Hercegovini omogočile čim hitrejše napredovanje na njuni dolgi poti v Evropsko unijo.
Objavljeno
06. marec 2018 23.57
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Pozitivno sporočilo voditeljev BiH, Srbije in Hrvaške po včerajšnjem mostarskem srečanju je, da so se lotili reševanja vprašanj med državami. Da bo do izboljšanja odnosov dolga pot, priča že to, da so trije člani predsedstva BiH govorili vsak v svojem imenu.

Predsedujoči predsedstva BiH Dragan Čović je po tristranskem srečanju pojasnil, da je bilo bistvo pogovorov, vezanih na širitveno strategijo EU. Po njegovih besedah so regijski voditelji iskali stične točke, ki bi okrepile medsebojne odnose in rešile infrastrukturne probleme treh držav, da bi tako vzpostavile boljši regionalni gospodarski okvir, kot ga imajo danes. To bi jim hkrati omogočilo hitrejše napredovanje na poti v Evropsko unijo.

Podpora celovitosti Bosne

Član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je povedal, da so govorili tudi o izseljevanju mladih izobražencev, ki pesti vse države v regiji ter o uresničevanju glavnih napotkov Bruslja, kot sta nujnost reform in ustavitev vnetljive retorike. Izetbegović je izpostavil gradnjo mostu na Pelješcu kot resen problem med BiH in Hrvaško ter spomnil, da je hrvaška predsednica zagotovila, da podpira pravico BiH do izhoda na odprto morje. Član predsedstva BiH Mladen Ivanić je izrazil prepričanje, da bi bila vzpostavitev enotnega trga koristna za vse, še posebno za države, ki niso članice EU.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je menila, da je bilo srečanje po šestletnem premoru koristno. Glede strategije evropske komisije o Zahodnem Balkanu je poudarila, da Hrvaška popolnoma podpira ozemeljsko celovitost BiH, konstitutivnost vseh njenih narodov in njeno evropsko perspektivo. Pri sodelovanju Grabar Kitarovićeva vidi možnosti v povezovanju prometne in energetske infrastrukture tako z BiH kot tudi s Srbijo. Še posebno ko gre za gradnjo evropskega cestnega koridorja Vc, ki bo skozi Hrvaško in BiH povezal Budimpešto in pristanišče v Pločah ter se povezal z načrtovanim cestnim prstanom Sarajevo–Beograd. Po njenem mnenju je prav energetska stabilnost posebno pomembna, ker pripomore k politični stabilnosti. Kot priložnost za tesnejše povezovanje vidi skupni nastop treh držav na tretjih trgih, tako kot Izetbegovića jo skrbi tudi trend izseljevanja prebivalstva.

Razmejitev na Drini in Donavi

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je poudaril, da Srbija spoštuje ozemeljsko celovitost BiH ter da sta zanj najpomembnejša mir in stabilnost na območju. Navsezdanje sta Hrvaška in BiH najpomembnejši trgovinski partnerici Srbije. Spodbudna se mu zdi krepitev trgovinske in gospodarske izmenjave med državami v regiji. Čeprav pogovori voditeljev niso »sladki ali pravljični«, je izjavil Vučić, morajo države poskušati reševati probleme. Kot ključno temo za Srbijo je izpostavil posodobitev infrastrukture, kot je gradnja avtoceste Sarajevo–Beograd. Vučić se je zavzel za izenačitev davčnih stopenj v funkciji povezovanja trga, kar da je vprašanje obstoja, ter za odpravo birokratskih ovir za tovorni promet na mejah treh držav.

Da bo reševanje vprašanj o meji trd oreh, sta dokazala Izetbegović in Vučić, ki se nista strinjala glede reševanja spora o meji med BiH in Srbijo ob reki Drini. Izetbegović se je zaradi zastoja v pogajanjih zavzel za mednarodno arbitražo kot mogočo rešitev, Vučić pa je izjavil, da je Srbija pripravljena ponuditi dodatne rešitve, čeprav so v Sarajevu zavrnili vse dosedanje srbske predloge. Po njegovih besedah Srbija ne želi nič tujega, temveč le omogočiti nemoteno delovanje hidroelektrarn Zvornik in Bajina Bašta ter železniške proge Beograd–Bar.

Grabar Kitarovićeva in Vučić sta ponovila sklep z njunega srečanja v Zagrebu, da bosta Hrvaška in Srbija poskušali urediti spor o meji ob Donavi v dvostranskih pogovorih v prihodnjih dveh letih. Če dogovora ne bosta dosegli, se bosta obrnili na mednarodno pravosodje. Znano je, da Zagreb zagovarja katastrsko mejo, Beograd pa razmejitev po sredini Donave.