Balkanska pot postaja zgodovina, Turčija sprejema vse prebežnike

Po sistemu eden za enega bo potekalo preseljevanje Sircev iz Turčije v EU. Slovenija zadovoljna z zapiranjem balkanske poti.

tor, 08.03.2016, 06:46

Bruselj − Na vrhu EU in Turčije je bil pol ure po polnoči dosežen okvirni dogovor o reševanju begunske krize. Podrobnosti bodo usklajene do vrha EU konec prihodnjega tedna.

Čeprav je bilo na začetku kar nekaj osuplosti nad predlogi turškega premiera Ahmeta Davutoğluja, je na koncu okvirni dogovor temeljil na njegovih predlogih. V desetdnevnem časovnem zamiku do uradnega sprejetja zavez naj bi voditelji članic še temeljito preučili vsebino rešitve.

Nemška kanclerka Angela Merkel je doseženo razglasila kar za preboj. A opozorila je, da mora biti uresničeno. Najpomembnejši del dogovora je vračanje vseh migrantov in beguncev, tudi Sircev, ki pridejo na grške otoke, v Turčijo. V zameno se bodo v Unijo Sirci lahko neposredno preseljevali.

To bo v primeru Sircev potekalo po sistemu eden za enega. Za vsakega Sirca, ki bo vrnjen v Turčijo, bo lahko v Unijo preseljen eden. Kljub nejasnostim, ali je takšno vračanje v skladu s pravom EU, je na koncu obveljalo tolmačenje, da pravnih zadržkov ni. Stroške vračanja ljudi v Turčijo bo plačala EU.

Sistem eden za enega naj bi po pojasnilih Merklove begunce odvrnil od nezakonitih poti v Grčijo. »Tisti, ki bo vrnjen v Turčijo, bo moral čakati na koncu vrste za preselitev v EU,« je pojasnjevala kanclerka. Tako bodo begunci spodbujeni, da čakajo na pot v EU po zakoniti poti.

Ahmet Davutoğlu, Donald Tusk in Jean Claude Juncker. Foto: Yves Herman/Reuters

Tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel enak argument. To spreminja pravila igre, je dejal. Ta poteza bo namreč po njegovih besedah prekinila poslovni model tihotapcev ljudi in poslala signal, da je pravi način za vstop v Evropo le zakonit. Juncker je ob tem še ponovil, da je treba pospešiti premestitve beguncev znotraj Unije. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da so voditelji podprli predlagani načrt evropske komisije o ponovni vzpostavitvi schengenskega režima.

»Dnevi nezakonitih migracij v Evropo so končani,« pa je sporočilo evropskih voditeljev z vrha strnil predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ocenil je, da je doseženi dogovor pomemben korak h končanju največje begunske krize v Evropi po koncu druge svetovne vojne, in napovedal, da si bodo v prihodnjih dneh prizadevali za uskladitev podrobnosti, da bi končni dogovor lahko dosegli na vrhu EU 17. in 18. marca.

Tudi turški premier Davutoğlu je bil po dolgem pogajalskem dnevu in noči zadovoljen. Naznanil je, da bo Ankara izpolnila vse zaveze. »Sprejeli smo drzno odločitev, da sprejmemo vse nezakonite prebežnike, ki gredo skozi Turčijo, ne glede na njihovo narodnost, in sicer na podlagi predpostavke, da bo EU za vsakega Sirca, sprejetega z grških otokov, preselila enega Sirca,« je pojasnil.

Anakari dodatna sredstva in vizumska liberalizacija

Ankara naj bi sicer do konca leta 2018 od EU dobila še dodatne tri milijarde evrov (skupno šest milijard) za pomoč beguncem na njenem ozemlju. Več zapletov je pričakovati pri uresničevanju zahteve o vizumski liberalizaciji do junija. Unija se je sicer zavezala, da bo naredila vse, da bi odpravili zahtevo vizumov za Turke že čez tri mesece, a brez kakršnekoli blažitve pogojev in meril, ki so strogo predpisana za vse države.

Unija je tudi obljubila Turčiji, da bo z njo sodelovala v prizadevanjih za boljše humanitarne razmere v Siriji, ki bi omogočile, da bodo begunci in lokalno prebivalstvo živeli na območjih, kjer bodo bolj varni.

Eno od žgočih vprašanj vrha je bila formulacija glede zaprtja balkanske begunske poti. Formulaciji, da je pot zaprta, se je upirala Merklova in po vrhu opozarjala, da je na balkanski poti nastal zastoj, kar ima negativne posledice za Grčijo.

Na koncu je bila iz izjave črtana trditev, da je balkanska begunska pot zdaj zaprta. Ostalo pa je, da se neregularni tokovi migrantovi po tej poti zdaj končujejo. »Dnevi neregularnih tokov migrantov v Evropo so minili,« je ugotavljal predsednik evropskega sveta Donald Tusk.

Na železniški postaji v Idomeniju. Foto: Vadim Ghirda/AP Pictures

Slovenija zadovoljna

Tudi Slovenija, ki si je prizadevala za zaprtje balkanske poti, je bila na koncu zadovoljna. Po besedah premiera Mira Cerarja migranti po balkanski poti − razen izjemoma − sploh ne bodo več prihajali.

Slovenija začenja polno izvajati schengenski sistem, vstop v državo bo spet dovoljen le tistim z veljavnimi dokumenti. Vse postopke v zvezi s pravico do azila bo Slovenija po Cerarjevih napovedih izvajala v okviru prava EU.

Prijavi sovražni govor