Tiskane izdaje
Bruselj − V predlogu sklepov vrha EU, ki se bo začel jutri, je predvideno, da morajo vse schengenske države popolnoma izvajati schengenski zakonik in na zunanji meji zavrniti vstop državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil, čeprav bi lahko že prej.
To bi v praksi utegnilo pomeniti, da bi Slovenija na meji s Hrvaško lahko zavrnila vse prebežnike, ki ne zaprosijo za azil ali so imeli priložnost, da zaprosijo zanj že v južni sosedi. S takšnim ravnanjem bi se sprožil učinek domin pri ustavljanju begunskega toka vzdolž po balkanski poti, ki ga s svojim ravnanjem načrtuje Avstrijo.
V tej funkciji naj bi se uresničeval okrepljen nadzor na makedonsko-grški meji ob pomoči članic EU, ki ga predlaga tudi Slovenija. Če bi begunski tok res zavrli v Grčiji, bi bili po takem scenariju postavljeni temelji za bolj učinkovito premeščanje beguncev po EU. Načrt, sprejet septembra, še ni zaživel, saj je bilo iz Grčije in Italije doslej v druge članice premeščenih le 497 beguncev.
Pomoč bi morali zagotoviti obema državama
Glede zapiranje grško-makedonske meje so med članicami in evropskimi institucijami opazni različni toni. V očeh nemške kanclerke Angele Merkel je najpomembnejše urejanje razmer na grško-turški meji. »Zgolj postaviti zaščitno ograjo v državi, ki sploh ni članica EU, ne da bi nas skrbelo, v kakšni stiski se bo znašla Grčija, ne bi bilo evropske ravnanje in tudi naših težav ne bi rešilo,« je povedala za Stuttgarter Zeitung. (Več o njenem stališču v okvirčku)
Tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v Bildu opozoril, da je tako pravno kot politično nesprejemljivo, »če bi sodelovali s tretjimi državami, da bi zaprli mejo ene od članic«. Pomoč bi po njegovem mnenju morali zagotoviti obema državama.
Nocoj delovna večerja držav na balkanski poti
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk bo danes gostil delovno večerjo držav ob balkanski poti, ki bo trajala okoli poldrugo uro. Udeležili se je bodo hrvaški premier Tihomir Orešković, predsednik slovenske vlade Miro Cerar, predsednik Srbije Tomislav Nikolić in makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Večerje se bo udeležil tudi Juncker, pridružili pa se bodo še zunanji minister predsedujoče EU Nizozemske Bert Koenders, zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini in komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.
Delovna večerja je zamišljena kot nadaljnje spodbujanje boljše koordinacije in sodelovanja držav na balkanski poti, ki so ob izbruhu krize lani jeseni bolj obtoževale druga drugo, kot da bi se usklajevale. Razpravljali bodo tudi o humanitarni pomoči balkanskim državam za bitko z begunsko krizo.
V evropski komisiji opozarjajo, da so države ob poti po balkanskem vrhu 25. oktobra začele bolje sodelovati. »Razvoj na Zahodnem Balkanu bi bil odziv na odločitve, sprejete na severu,« je opozoril visok uradnik EU.
Na vrhu EU naj bi še ocenili, da vztrajno nadaljevanje poti migrantov po balkanski poti ostaja skrb zbujajoče. Pričakuje usklajeno ukrepanje držav na poti in končanje politike, ki temelji zgolj na pošiljanju ljudi v drugo državo. V prihodnjem obdobju naj bi bili pazljivi glede odpiranja novih begunskih poti in pripravljeni na takojšnje ukrepanje. Begunski pot iz Grčije bi se namreč lahko preusmeril čez Albanijo in tudi Črno goro v Italijo.
Največ pozornosti bo na vrhu namenjeno izvajanju akcijskega načrta s Turčijo, s katerim naj bi zavrli pot prebežnikov čez Egejsko morje v Grčijo. Samo če bi bil tok ustavljen, bi se po napovedih Merklove lahko lotili neposrednega preseljevanja kontingentov beguncev iz Turčije.
