Grčija začela postopek za poplačilo obveznosti ECB in IMF

Grčija je danes začela postopek za poplačilo obveznosti Evropski centralni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu.

Objavljeno
20. julij 2015 12.20
TOPSHOTS-GREECE-EU-REFERENDUM-DEBT
Š. P., De. P., Delo.si; STA
Š. P., De. P., Delo.si; STA

Atene − Grčija je danes začela postopek za poplačilo obveznosti Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) v skupni vrednosti 6,25 milijarde evrov, ki jih je dolžna institucijama. Dolgove bo Grčija lahko poplačala s pomočjo premostitvene pomoči v višini 7,16 milijarde evrov, o kateri so se v petek dogovorile članice EU.

Grčija mora ECB danes vrniti 4,2 milijarde evrov, IMF pa dolguje 2,05 milijarde evrov. Atene so danes začele postopek za poplačilo teh obveznosti, vire blizu grškega finančnega ministrstva navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Kratkoročna in premostitvena pomoč bo preprečila razglasitev Grčije za plačilno nesposobno zaradi neporavnanih finančnih obveznosti do ECB in pomagala državi preživeti do zagona tretjega programa pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, o katerem naj bi se dogovorili do sredine avgusta, po dosedanjih ocenah pa naj bi bil težak od 82 do 86 milijard evrov.

Grčija mora sicer do srede sprejeti drugi niz reform, ki vključuje prenos evropskih pravil o reševanju bank v nacionalno zakonodajo ter sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema.

Banke v Grčiji po treh tednih znova odprte

Banke v Grčiji so danes po treh tednih znova odprle svoja vrata, v državi pa kljub temu še vedno ostaja veljavna večina obstoječih omejitev kapitalskih tokov in dvigov na bankomatih. Pri dvigih na bankomatih tako zdaj velja omejitev dviga v višini 420 evrov na teden, ni pa več dnevne omejitve 60 evrov.

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je v četrtek odločil povečati obseg nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, zato je grška vlada v soboto izdala odlok, da se banke znova odprejo. Tritedensko zaprtje bank je grško gospodarstvo po nekaterih ocenah stalo približno tri milijarde evrov, predvsem zaradi motenj v izvozu.

Vodja grškega združenja bank Luka Kaceli je danes Grke pozvala, naj svoje prihranke prinesejo nazaj v banke in tako podprejo državni finančni sistem, ki ga je kriza močno prizadela. »Če denar vzamemo iz naših sefov in hiš, kjer niso varni, in jih prinesemo v banke, bomo povečali likvidnost,« je poudarila.

Od decembra so Grki s svojih računov dvignili približno 40 milijard evrov, kar je ogrozilo stabilnost finančnega sistema in onemogočilo normalno poslovanje bank.