Tiskane izdaje
Leto dni po terorističnih napadih bodo v Parizu znova odprli koncertno dvorano Bataclan, v kateri je bilo 13. novembra lani ubitih 90 ljudi, dve tretjini vseh žrtev ene najhujših tragedij v sodobni francoski zgodovini.
Na predvečer prve obletnice napadov bo nocoj v Bataclanu nastopil britanski glasbenik Sting. Koncerta, ki je bil razprodan v pol ure, se bodo poleg tistih, ki so kupili vstopnice, udeležili tudi nekateri preživeli in svojci umrlih. Z glasbenim dogodkom bodo nastopajoči in lastniki dvorane obeleležili spomin na vse tiste, ki so pod streli džihadističnih skrajnežev izgubili svoja življenja, pa tudi »proslavili življenje in glasbo«, ki jo pooseblja znano koncertno prizorišče. »Na ta način upamo, da bomo spošljivi tako do spomina kot življenjskega duha tistih, ki so padli,« je v izjavi poudaril britanski zvezdnik, ki je v Bataclanu nazadnje nastopil kot pevec skupine Police. »Ne bomo jih pozabili.«
Vsi prihodki od prodaje vstopnic bodo darovani v dobrodelne namene, in sicer za pomoč žrtvam. Po poročanju France 24 bo prizorišče v nedeljo, ko bodo v Parizu in drugod po državi potekale različne prireditve v spomin na vseh 130 ubitih, ostalo zaprto. Na ta dan bodo pred vhodom postavili spominsko ploščo, slovestnosti pa naj bi se poleg svojcev žrtev udeležili tudi člani ameriške rock zasedbe Eagles of Death Metal, ki so v času napada nastopali v dvorani in v streljanju izgubili enega od članov svoje spremljevalne ekipe.
Bataclan bo, kot kaže, živel naprej. Na njegovem odru se bodo v tem mesecu zvrstili številni znani glasbeniki, od Petea Dohertyja in Youssouja N'Dourja do Marianne Faithfull in Laurenta Garnierja. Z glasbeniki se bodo, vsaj tako upajo lastniki, vrnili tudi obiskovalci. »Žrtev ne bomo nikoli pozabili, za njimi še naprej žalujemo,« je v pogovoru za Financial Times povedal vodja Bataclana Jérôme Langlet, »toda zaprtje prizorišča, ki obstaja že od leta 1865, ni prišlo v poštev. Govorili smo z družinami umrlih, preživelimi, sodelavci in oblastjo in se odločili, da je ponovno odprtje pravilen korak.«
Iskanje odgovornih še poteka
Pariz si je po koordiniranih napadih na koncertno prizorišče, kavarne, restavracije in osrednji nogometni stadion, v katerih je bilo ranjenih več kot 350 ljudi, opomogel, a brazgotine so še vedno vidne. Nekateri od ranjenih leto dni po dogodkih ostajajo v bolnišnici, več sto ljudi pa je zaradi psihičnih težav moralo poiskati zdravniško pomoč. Napadi so Francijo spremenili, po državi so bile uvedene izredne razmere, ki so jih kasneje podaljšali julijski tragični dogodki v Nici, ko je skrajnež s tovornjakom med praznovanjem dneva Bastilje zapeljal v množico in ubil 86 ljudi, ranil pa 434.
Preiskovalci se že leto dni trudijo ugotoviti, kdo je bil tisti, ki je zasnoval novemberske napade. V njih so sodelovale tri skupine islamskih skrajnežev, ki so si za cilj zadali, da z avtomatskim orožjem in samomorilskimi jopiči na ulicah glavnega mesta povzročijo čim večji kaos in ubijejo čim več ljudi. Zapletena preiskava je proizvedla več spodbudnih sledi, a policija in tožilstvo po poročanju Reutersa še vedno nista nič bližje razkritju imena osebe, ki je vlekla niti iz ozadja. Edini preživeli napadalec Salah Abdeslam, ki je zaprt na obrobju Pariza, doslej ni pokazal pripravljenosti za sodelovanje s preiskovalci.
Najnovejša sled jih je pripeljala do Usama Ataja, 32-letnega belgijskega državljana, ki se skriva v Siriji. Sumijo ga, da je odigral eno od ključnih vlog v napadih v Parizu, pa tudi marca letos v Bruslju. Obstaja precejšnja verjetnost, da je bil on tisti, ki je našel in rekrutiral nekatere od samomorilskih napadalcev. A tudi v njegovem primeru, tako kot v primeru ubitega Abdelhamida Abauda, prvotnega glavnega osumljenca, francoski organi niso prepričani, da imajo opravka z vodjo teroristične celice.
