Bavarska zaradi beguncev nemški vladi grozi s tožbo

Berlin – Dežela Bavarska od zvezne vlade kanclerke Angele Merkel tudi pisno zahteva spremembo begunske politike. Krščanskosocialni ministrski predsednik Horst Seehofer v nasprotnem primeru grozi s tožbo pred ustavnim sodiščem, medtem pa se v nemško begunsko krizo vpleta tudi Rusija.

Zaradi bavarskega prepričanja, da begunska politika krščanskodemokratske kanclerke prizadeva varnost in blagostanje njihove »svobodne dežele«, so odnosi med Münchnom in Berlinom že dolgo napeti. Angela Merkel je do zdaj zavračala zahteve po omejitvi števila beguncev in učinkovitejših kontrolah na državnih mejah s takojšnjo registracijo vseh iskalcev za azil ter tudi takojšnjo zavrnitvijo tistih, ki do njega nimajo pravice, a se na bavarsko stran vse glasneje postavljajo številni politiki njene krščanskodemokratske stranke. Predlog sprejemnih središč na mejah je predstavila tudi voditeljica porensko-pfalške CDU Julia Klöckner, ki bi marca rada prevzela vodstvo v socialdemokratsko-zeleni deželi. Prav deželne volitve v Porenju-Pfalškem, Baden-Württembergu in Saški-Anhalt bodo morda odločilne za kanclerko Merklovo.

Zahteve za vzpostavitev vladavine prava

Bavarska CSU tudi sama sodeluje v vladi Angele Merkel in ministrski predsednik Seehofer bi brez dvoma lahko voditeljico sestrske unije sam obvestil o protestih. To morda tudi počne, pismo iz Münchna pa bo lahko služilo kot del uradnega postopka za tožbo pred ustavnim sodiščem. Socialdemokratski parlamentarni prvak Thomas Oppermann opozarja, da je bavarsko pismo Merklovi lahko »napoved končanja koalicije«. »Ne poznam nobene napovedi gospoda Oppermanna, ki bi se kdajkoli uresničila,« je svojemu koalicijskemu partnerju odgovoril Seehofer, kar tudi kaže na hladne odnose v nemški vladi.

Bavarci verjamejo, da Nemčijo brez odločnih ukrepov tudi letos čaka milijon beguncev, kar je zanje nesprejemljivo. V nedeljo in ponedeljek so v Münchnu zabeležili veliko grobih napadov na ženske »storilce iraškega ali turškega videza in s polomljeno nemščino«. Dva moška sta osemnajstletno dekle posilila po obisku diskoteke, več žensk pa so napadli kar na ulici in jih med poskusi ropa grobo pretepli, eno celo zjutraj blizu glavne železniške postaje.

Še eno domnevno posilstvo, ki naj bi ga zagrešila begunca, pa pretresa celo nemške odnose z Rusijo. Vpliv te države na nemška migracijska dogajanja se je do zdaj omejeval na gibanje »evropskih domoljubov proti islamizaciji Zahoda« Pegida, privrženci katerega pogosto dvigajo ruske zastave in vzklikajo protiameriška gesla, zdaj pa sam minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov nemški oblasti očita, da poskušajo prikriti posilstvo trinajstletnega dekleta rusko-nemškega rodu iz berlinskega okrožja Marzahn. Dekle z imenom Lisa je enajstega januarja izginilo za trideset ur, po vrnitvi pa izjavilo, da sta jo v tem času posiljevala »južnjaka«. Nemška policija verjame, da je šlo za sporazumne spolne odnose, čeprav državni tožilec dva mlajša moška že preiskuje zaradi suma spolnih odnosov z mladoletnico. Lavrov nasprotno govori o »prikrivanju« in poudarja, da ruska vlada sodeluje z odvetnikom prizadete družine.

Danska sprejela strogo azilantsko politiko

Medtem pa je sosednja Danska sprejela strogo azilantsko zakonodajo, ki predvideva odvzem zasebnega imetja prosilcev za azil, tudi nakita, upravičenci pa bodo dovoljenje za bivanje prejeli le za dve leti in tri leta ne bodo smeli povabiti svojih družin, znižali jim bodo finančno pomoč. Zagovorniki človekovih pravic trdijo, da je takšna zakonodaja v nasprotju s konvencijami Združenih narodov.