Tiskane izdaje
Ko je članice Evropske unije zgrabila panika zaradi čedalje večjega števila pribežnikov, lani se jih je na staro celino prebilo več kot milijon, je oživela tudi nekaj manj kot četrt stoletja stara višegrajska skupina, v kateri so združene štiri nekdanje članice sovjetskega bloka: Češka, Madžarska, Slovaška in Poljska. V času prejšnje, še ne tako desne poljske vlade višegrajska četvorka ni povsem soglašala v uporu proti solidarnostni politiki Berlina in Bruslja, saj so konec lanskega septembra poleg Romunov glasovali proti uvedbi begunskih kvot le Čehi, Madžari in Slovaki.
Pred dnevi je poljski zunanji minister Witold Waszczykowski povedal, da bo njegova država izpolnila zaveze prejšnje vlade in sprejela približno 7000 pribežnikov, a da še vedno dvomi o zakonitosti bruseljskega (pre)glasovanja o uvedbi obveznih kvot za članice EU. Varšava se po njegovih besedah »trenutno« ne namerava priključiti tožbam, ki sta jih zaradi »vsiljenih« kvot proti evropski komisiji vložili Bratislava in Budimpešta, a da bo z zanimanjem opazovala razvoj dogodkov.
Zaradi ograj na mejah s Srbijo in Hrvaško, zaostrene priseljenske zakonodaje in uradne protibegunske propagande velja v mednarodni javnosti za največjega »junaka« med voditelji višegrajske četvorke madžarski premier Viktor Orbán, saj je njemu in njegovi stranki tovrstna politika dvignila priljubljenost. A protibegunska retorika ne pomaga le desničarjem, tudi »levičarska« vlada na Slovaškem si je z njo okrepila možnosti za ohranitev oblasti po parlamentarnih volitvah čez dva meseca, pa čeprav zaradi tega evropski socialisti Ficovi stranki Smer grozijo z izobčenjem.
Slovaška bi morala letos glede na »vsiljeno« kvoto sprejeti le okrog 800 beguncev, toda po zadnji javnomnenjski raziskavi Slovaške akademije znanosti se teh boji kar 64 odstotkov Slovakov in 76,1 odstotka Slovakinj. »Politični voditelji v naši državi se odzivajo na čustva in pričakovanja slovaških državljanov. Zame kot zunanjega ministra je to zelo težko, saj se ne spomnim nobenega drugega vprašanja, pri katerem bi bilo naše nacionalno stališče, ki dejansko temelji na občutkih ljudi, tako v nasprotju s tem, kar od nas pričakujejo naši [evropski] partnerji,« je konec prejšnjega leta povedal prvi mož slovaške diplomacije Miroslav Lajčák.
Nemški signal
Češka, ki je prav tako glasovala proti kvotam, v tožbo proti komisiji pa se ni spustila, kaže solidarnost v begunski krizi tudi brez prisile iz Bruslja, je zatrdil češki premier Bohuslav Sobotka. Za Süddeutsche Zeitung je poudaril, da evropsko siljenje k enotni priseljenski politiki, ki bi jo izvajali neposredno iz Bruslja, zgolj krepi radikalce in škodi evropski ideji. Po njegovem je val »nezakonite migracije« v Evropo izzvala Nemčija, saj je »poslala signal, ki so ga videli in slišali v številnih predelih Bližnjega vzhoda in severne Afrike«. Samo »invazijo« pribežnikov so »s finančno pomočjo številnih držav organizirali egiptovski Muslimanski bratje«, je pred dnevi za Češki radio povedal predsednik države Miloš Zeman. »Muslimanski bratje ne morejo začeti vojne proti Evropi, nimajo tolikšne moči, lahko pa sprožijo migrantski val in postopoma prevzamejo nadzor nad Evropo,« je prepričan Zeman, ki so mu te informacije menda posredovali visoki viri iz Maroka in Združenih arabskih emiratov.
Čeprav 71-letni predsednik in 44-letni premier Češke soglašata v nasprotovanju bruseljskim kvotam, sta si glede begunskega vprašanja že večkrat skočila v lase. Sobotka je predsednika, ki je sredi novembra lani nastopil kot govornik na shodu ekstremističnega Bloka proti islamu, obtožil, da pomaga pri širjenju sovraštva do tujcev, Zeman pa je očital premieru, da njegova stališča ogrožajo varnost države.
