Begunska kriza: Ostrejši nadzor tudi v Øresundu

Švedski parlament je podprl predlog vlade za vzpostavitev nadzora na meji z Dansko, konkretno na prometnih povezavah čez Øresundsko ožino, ki jo vsak dan prečka na desettisoče ljudi. Odločitev švedske vlade utegne povzročiti gospodarsko škodo, opozarjajo nasprotniki ukrepa. Zaenkrat se vidi predvsem politična.

Tako kot več drugih evropskih držav, ki so se soočile z begunsko krizo, je Švedska v skladu s schengenskim pravilnikom izkoristila pravico za vzpostavitev začasnih kontrol na svojih mejah. V začetku prihodnjega leta namerava nadzor še okrepiti. Uradni Stockholm priznava, da bo nov varnostni režim, ki predvideva redne, in nič več le naključnih pregledov osebnih dokumentov, upočasnil javni prevoz, a hkrati vztraja, da je to edina realna alternativa. »Prihajajoča pomlad ne more biti enaka, kakršna je bila zadnja jasen,« je med predstavitvijo novih ukrepov v začetku meseca poudaril Morgan Johansson, minister za pravosodje in migracije. »Dotok iskalcev azila moramo zaustaviti. Preverjanje dokumentov je eden od načinov, kako to lahko dosežemo.«

Pod drobnogledom javni prevoz

Øresundski most je eden od najprepoznavnejših spomenikov evropskega povezovanja. Povezuje dve državi članici Evropske unije, Dansko in Švedsko, in dve mesti, København ter Malmö. 4. januarja bo Švedska, v kolikor bo vladni predlog potrjen, začela preverjati osebne dokumente potnikov na vseh linijah javnega prevoza - vlakih, avtobusih in trajektih, ki prihajajo z danske strani. Namen ukrepa je zagotoviti boljši pregled nad tem, kdo vstopa v državo. Begunska kriza je Švedsko tako rekoč spravila na kolena: v zadnjem letu je sprejela več kot 190.000 iskalcev azila (največ v Evropi glede na število prebivalcev). Sredi novembra je levosredinska koalicijska vlada pod vodstvom premiera Stefana Löfvena sporočila, da so vse proste kapacitete zapolnjene in da mora država sprejeti ukrepe za omejitev dotoka novih iskalcev azila. Švedska policija vse od takrat opravlja naključne preglede osebnih dokumentov ljudi, ki poskušajo priti v državo čez Øresundski most. V tem času je število iskalcev azila upadlo.

Preverjanje dokumentov z začetkom novega leta ne bo več naključno, ampak bo potekalo sistematično. Oblast bo od vseh podjetij, ki upravljajo javna prevozna sredstva, zahtevala, da njihovi potniki s seboj nosijo veljavne osebne dokumente. Vlake, avtobuse in trajekte, na katerih se bo izvajal novi ukrep, vsak dan uporablja na desetisoče dnevnih migrantov, ki živijo na območju Københavna ter Malmöja. Nasprotniki napovedanih ukrepov medtem čedalje glasneje opozarjajo pred njihovimi negativnimi gospodarskimi posledicami, predvsem za območje Øresund, za razvoj katerega sta obe državi v preteklosti porabili na milijarde evrov davkoplačevalskega denarja.

Po poročanju lokalnih medijev se bodo pregledi izvajali samo na danski strani ožine. Danska, ki ne more neposredno vplivati na ravnanje severne sosede, ne skriva svojega nezadovoljstva nad odločitvami Löfvenove vlade in nad kritikami, ki jih na njen račun izrekajo nekateri člani ministrske ekipe. Švedska je namreč prepričana, da je storila več kot dovolj za pomoč beguncem in da je sedaj čas, da svoje dolžnosti opravijo druge države, tudi Danska, v kateri je za azil do novembra zaprosilo okoli 18.000 ljudi. »Dosegli smo svoj limit. Danska ga ni,« je pred dnevi dejal Johansson.

Švedski problem

Ministrove besede niso ostale preslišane. Predvsem so dale možnost danski vladi, da še enkrat predstavi svoj pogled na begunsko krizo. Premier Lars Løkke Rasmussen je v ostrem odzivu poudaril razlike med priseljenskima politikama obeh držav, hkrati pa Švedski poslal jasno sporočilo, naj se ukvarja z lastnimi zadevami, kot da drugim sugerira, koliko beguncev morajo sprejeti. Rasmussen verjame, da sosednja države ne more več sprejemati novih iskalcev azila, a hkrati vztraja, da je to njen problem – problem, ki ga je Švedska ustvarila sama. Danska, kot pravi, s tem nima nič.

Dobri odnosi med državama so se v zadnjih tednih opazno poslabšali in Rasmussenov odziv to več kot nazorno ponazarja. Švedske odločitve niso le razburile danske strani, temveč jo tudi prisilile v razmišljanje o vzpostavljanju nadzora na svoji južni meji. Po premierovih besedah bo država takšen ukrep sprejela le v primeru, če bo zaradi švedske poteze prišlo do bistvenega porasta prošenj za azil na Danskem. Za zdaj ni nobenih dokazov, da bo temu res tako.

Rasmussen pravi, da bi s tem dosegli nasprotni učinek. »Naše stališče je, da bi Danska, če bi ponovno vzpostavila mejo [z Nemčijo], dobila več in ne manj iskalcev azila.«