Begunska kriza začenja spodkopavati Angelo Merkel

Berlin – Z včerajšnjo razpravo­ v bundestagu je Nemčija korak­ bliže novi zakonodaji, ki naj bi po 1. novembru omogočila­ ­hitro vračanje neupravičenih­ prosilcev za azil ter boljšo ­integracijo upravičenih. Ob 10.000 beguncih, ki vsak dan vstopijo­ v državo, se razžarjene politične­ strasti vse bolj nevarno približujejo kanclerki Angeli Merkel.

Če bo nova zakonodaja sredi oktobra šla skozi parlamentarno odločanje, bodo nemške skupnosti z znatno pomočjo zvezne vlade še bolj pomagale pri integraciji tistih, ki res bežijo pred vojno in preganjanjem, neupravičene do zatočišča pa bodo veliko hitreje kot doslej pošiljali nazaj. Notranji minister Thomas de Maizière celo napoveduje, da bodo v prihodnje preverjali pravico migrantov do azila že na mejah in tiste, ki niso upravičeni do azila, pošiljali takoj nazaj, tako kot to že zdaj lahko ­delajo na letališčih.

Potem ko so za varne države razglasili Srbijo, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, bodo za takšne veljale tudi Albanija, Kosovo in Črna gora, čeprav naj bi državljanom teh držav bolje pokazali poti do legalnega priseljevanja v Nemčijo s pomočjo delovnih viz.

V Nemčijo po ocenah notranjega ministra še vedno prihaja do 10.000 beguncev na dan, na svetu pa je okrog 60 milijonov ljudi, ki si obupani iščejo novo domovino, zaradi novih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu in drugod pa jih bo morda še več. Znamenite besede »Zmogli bomo!«, ki jih je kanclerka izrekla ob prvem velikem navalu beguncev iz Madžarske, se ji zdaj vračajo kot bumerang.

»Odgovor je današnji zakonski paket,« je v bundestagu na vprašanje »Ali res zmoremo?« odgovoril­ berlinski krščanski demokrat ­Klaus-Dieter Gröhler. Mnogi drugi pa niso tako prepričani in kanclerki Angeli Merkel grozi upor iz lastnih vrst. »Po mojem prepričanju se je kanclerka odločila z neko drugo vizijo Nemčije,« je po poročanju časopisa Bild izjavil voditelj bavarske CSU Horst Seehofer drugim politikom sestrske stranke kanclerkinih krščanskih demokratov. Velika večina beguncev zdaj prihaja v Nemčijo skozi njegovo Bavarsko, pa čeprav jih potem razvozijo tudi v druge dežele.

»Si želi Seehofer strmoglaviti Angelo Merkel?« sprašuje pogosto dobro obveščen časopis in navaja vrsto zamer bavarskih konservativcev na račun kanclerke. Ta je v sedanjem mandatu sprejela številne programe socialdemokratske koalicijske partnerice, pri CSU pa imajo velike težave s svojimi priljubljenimi temami. Denar za matere, ki malčkov ne pošiljajo v jaslice in vrtce, je sicer zavrnilo najvišje sodišče v državi, pri cestninah za tuje voznike pa ima krščanskosocialni prometni minister težave z evropsko komisijo. Bavarci, ki so še med evrsko krizo slavili kanclerko, se zdaj vseeno vse glasneje sprašujejo o njenih konservativnih ­vrednotah.

Kaplja čez rob

Septembrsko odprtje meje za begunce je bilo očitno kaplja čez rob. Čeprav je samo teden dni kasneje tudi Nemčija začela nadzorovati svoje meje, naval ne pojenja in v konservativnem Münchnu za to vse bolj obtožujejo prav Angelo Merkel. »Napaka, s katero se bomo še dolgo ukvarjali,« je Seehofer označil kanclerkino prepričanje, da bo Nemčija zmogla begunski naval. »Ne vidim nobene možnosti, da bi vrnili duha v steklenico.« Bavarski premier je nedavno demonstrativno gostil madžarskega premiera Viktorja Orbána, ki na južnih mejah svoje države gradi­ ograje in bavarskim politikom ­zagotavlja, da varuje tudi njihove.

Da obstaja zgornja meja sprejema beguncev, zdaj poudarja celo notranji minister de Maizière in napoveduje »energično delo« za zmanjšanje dotoka iskalcev zatočišča v Nemčijo. Kanclerka se nedvomno strinja, saj novo zakonodajo sprejema njena vlada. Njena izjava, da Nemčija, ki v sili ne kaže prijateljskega obraza, ni njena dežela, je vseeno zelo sporna za političarko, ki je še pred kratkim veljala za suvereno vladarico Evrope. Ne bi bilo prvič, da bi v njeni stranki spodkopavali voditelja, ki nasprotuje prevladujočim vrednotam – to je konec koncev leta 1999 sama naredila z dolgoletnim kanclerjem Helmutom Kohlom, ki se je upiral razkritju nezakonitih donacij. Kohl je pred tem izgubil volitve, Angela Merkel pa je, nasprotno, na zadnjih še slavila. A ob težavah z begunci tudi njena priljubljenost hitro pada.

Spori v zakloniščih

Medtem se množijo versko, etnično ali kako drugače sproženi spori in pretepi v zatočiščih, ponekod pa spet dvigajo glave nasprotniki priseljevanja. Nekateri verjamejo, da bodo nove prišleke morda najbolje prepričali tisti, ki že vedo, da se v Nemčiji ne cedita med in mleko. V ustanovi BruderhausDiakonie so s podporo ministrstva za izobraževanje posneli zgodbe vrste uspešnih iskalcev zatočišča in številne ne zvenijo kot »konec dober, vse dobro«. Med pripovedovalci je sedemnajstletni Afganistanec, ki je po talibskem uboju očeta pobegnil z materjo in sestro, a sta obe utonili pred italijansko obalo. Vsaj tako imenovane gospodarske migrante poziva, naj raje ostanejo doma: »V Evropi denar ne raste na drevesih!« Tudi drugi intervjuvanci poudarjajo, da se pravo delo v vstopu v Nemčijo šele začne, saj brez znanja jezika, potrpežljivosti in pripravljenosti na trdo delo ni mogoče doseči ničesar. »Nisi ne tu ne tam, tvoja duša je uničena,« v filmu pravi petdesetletna Pakistanka.

Medtem pa so v Passauu popisali domnevno 110-letnega begunca iz Afganistana, ki so ga moški člani njegove razširjene rodbine dobesedno na rokah prinesli v Nemčijo. Vsaj tisti, ki so preživeli: po družinskih poročilih so namreč talibi ubili tri njegove sinove.