Tiskane izdaje
Berlin - Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz zaradi begunske krize obtožuje kanclerko Angelo Merkel moralne vzvišenosti, mnogi Nemci pa ji še vedno priznavajo zasluge za sočuten in zmeren pristop. Pred essenskim kongresom njena CDU zaznava najvišjo podporo letos, a težave ostajajo. Dokaz je tudi umor freiburške študentke, za katerega obtožujejo mladoletnega begunca iz Afganistana.
Sedemintrideset odstotkov po Emnidovi javnomnenjski raziskavi, objavljeni v časopisu Bild am Sonntag, ki bi jih ta čas prejela kanclerkina konservativna unija, je manj od 41,5 odstotka na volitvah leta 2013, a so socialdemokratski partnerji in tekmeci pristali pri komaj 22 odstotkih. Nacionalistična Alternativa za Nemčijo bi znova prejela 20 odstotkov pred 11 za zelene in 10 odstotki za Levico, liberalna FDP, partnerica iz kanclerkinega drugega mandata, pa še vedno nima zagotovljene vrnitve v bundestag. Četudi so Angelo Merkel mnogi odpisali, je zdaj razglasila četrto kanclersko kandidaturo.
Cena »človekoljubnega imperativa«
Mladi avstrijski zunanji minister je lahko pomirjen, kanclerka njegovi državi najbrž zlepa ne bo več naredila takšne usluge kot v noči med lanskim 4. in 5. septembrom, ko je se je strinjala s tedanjim avstrijskim prvakom Wernerjem Faymannom o odprtju meja za begunce, ki jih je na avstrijsko mejo odpravljala Madžarska. »Sebastianu Kurzu je lahko zahtevati, kaj pa bi rekel, če bi tedaj res zaprli naše meje in pustili na cedilu Avstrijo?« se je vprašal generalni sekretar CDU Peter Tauber. Faymann je svoj »človekoljubni imperativ« že plačal z odhodom s položaja, Avstrija pa s še večjim vzponom svobodnjaških nacionalistov.
Zgodovinarji očitajo domovini Adolfa Hitlerja veliko manj iskren obračun z lastnim nacizmom, kot ga je za Nemčijo izvedla generacija študentskih upornikov iz šestdesetih let minulega stoletja, a je gigantski naval tudi v osrednji evropski državi dal vetra nacionalističnim silam. Zato bosta kanclerka in njena CDU tokrat na kongresu v Essnu iskali verodostojen obračun s čustvenim nastopom na vrhuncu begunske krize. Veliko je že narejenega z dogovorom s Turčijo o vračanju ilegalnih beguncev ter zaprtjem balkanske poti, a tisoči še vedno prodirajo prek Sredozemskega morja do vse bolj nestabilne Italije. Kanclerkin »zmogli bomo« v predvolilnih spopadih izkoriščajo tudi socialdemokrati, čeprav je razvpito frazo menda najprej izrekel njihov predsednik Sigmar Gabriel. A jo je ves svet poistovetil s kanclerko, zato bo Angela Merkel še naprej zavračala zgodnje meje za begunce, a hkrati naredila vse za odhod tistih, ki niso upravičeni do azila.
Zapletenost položaja
Ni nujno, da se ji bodo računi izšli, saj vračanje že zdaj zavirajo nekatere zvezne dežele pod levosredinskim vodstvom. Za pomiritev sestrske bavarske CSU, ki od začetka napada kanclerkino begunsko politiko, bi bila potrebna skoraj trumpovska prizadevanja. In res Welt am Sonntag že piše o poročilu svetovalne družbe McKinsey, ki po naročilu zveznega urada za migracije in begunce do konca letošnjega leta priporoča »najmanj 485.000« sklepov o vračanju. Tudi sami se zavedajo, da bo dejansko vračanje šlo veliko počasneje, a bi morali biti konsekventni vsaj z zločinci in prestopniki med njimi. Druge naj bi prepričali s finančnimi spodbudami in zahtevami, hkrati pa naj decentralizirana Nemčija končno dobi centralni digitalni register vseh prihodov in odhodov migrantov.
Tudi po najboljšem scenariju se lahko položaj za kanclerko zelo zaplete. V Freiburgu so odkrili, da je morilec oktobra posiljene in utopljene devetnajstletne hčere visokega nemškega uradnika pri EU, ki se je s kolesom vračala z zabave, mladoletni migrant iz Afganistana, ki je tako kot poletni terorist iz Würzburga veljal za dobro integriranega in je živel pri nemški družini. Odgovornost za ta zločin in morebitne druge v predvolilnem letu bodo mnogi Nemci pripisali kanclerki, da niti ne omenjamo terorističnih napadov, pred katerimi svarijo v Europolu.
