Tiskane izdaje
Begunski krizi, s katero se zadnje dni spoprijema Slovenija, na tako imenovani balkanski begunski poti ni videti konca.
Prek Hrvaške je po navedbah televizije HRT v 36 dneh prešlo že 222.500 prebežnikov, še tisoče novih je na poti. Tisoči čakajo tudi na srbsko-hrvaški meji, število novih migrantov in beguncev v Makedoniji pa vztrajno narašča − kot je včeraj opozoril predsednik Gjorge Ivanov, skozi Makedonijo vsak dan potuje do 10.000 prebežnikov.
Podobno je tudi v Grčiji. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je namreč sporočila, da je bil v zadnjih petih dneh največji naval prebežnikov letos − grške otoke jih je po navedbah Reutersa v tem času doseglo kar 48.000, od tega več kot polovica otok Lesbos. S tem je število prebežnikov, ki so letos čez morje vstopili v Evropo, naraslo na 681.000.
Zaradi čedalje večjega števila prihodov prebežnikov se je povečalo tudi število smrtnih žrtev na morju, dodajajo v IOM. Letos je med poskusom prečkanja morja iz Turčije v Grčijo umrlo približno 335 ljudi, še veliko več − najmanj 2800 − pa jih je umrlo na veliko daljši in bolj nevarni poti iz Libije v Italijo.
Prebežniki ob prihodu na grški otok Lesbos. Foto: Aris Messinis/AFP Photo
Turčija opozarja na nov val beguncev na poti v Evropo
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) ocenjuje, da je nedavni začetek ruskih vojaških operacij v Siriji skupaj z zaostritvijo spopadov v okolici sirskega mesta Alep prispeval k dinamiki razseljenosti znotraj Sirije − na novo je razseljenih dodatnih 30.000 ljudi, po nekaterih ocenah celo 50.000 −, na begunski eksodus pa po njihovih ocenah ni znatno vplival. Število notranje razseljenih v Siriji je po podatkih UNHCR s 7,6 milijona sicer padlo na 6,3 milijona.
Zaradi zaostrovanja konflikta v Siriji se v Turčiji pripravljajo na nov val beguncev. Tamkajšnje oblasti pa ocenjujejo tudi, da bodo poskušali mnogi med njimi doseči Evropo.
Milanović: Slovenija ne more izvajati strogih schengenskih postopkov
Na Hrvaško je včeraj prispelo 6240 beguncev in migrantov, od polnoči do 9. ure zjutraj pa še nekaj manj kot tisoč, poroča STA. V nastanitvenem centru v Opatovcu, kamor je po navedbah HRT že začela prihajati humanitarna pomoč, ki so jo poslali iz Dubaja, je večer pričakalo 3500 ljudi, davi pa je bilo tam manj kot 700 ljudi. Proti slovenski meji so danes odpeljali že 3300 prebežnikov, je poročal hrvaški radio.
Hrvaški premier Zoran Milanović je prek družabnega omrežja twitter sporočil, da se Hrvaška z begunsko krizo spoprijema že povsem rutinsko. Kot so zapisali na profilu vlade, je državo prešlo že 220.000 prebežnikov, a povsem neopazno, Hrvatje pa da živijo povsem normalno. Milanović je dodal, da Slovenija v okoliščinah, kakršne vladajo na terenu, ne more izvajati strogih schengenskih postopkov − tega po njegovem mnenju ne bi zmogla niti Nemčija −, zato naj prebežnike raje pusti, da prečkajo njeno ozemlje. Hrvaški premier je Sloveniji še ponudil, da začnejo popisovati prebežnike že na vlaku, ki jih proti Sloveniji odpelje s hrvaške vzhodne meje, potuje pa deset ur.
Gneča tudi na srbsko-hrvaški meji
Da bi se begunski val kaj kmalu umiril, ni prav verjetno − iz Srbije na Hrvaško tudi danes prihajajo množice ljudi. Mrzlo noč je na prostem na mejnem prehodu Bapska med Srbijo in Hrvaško preživelo približno 5000 ljudi, poroča agencija AP, ki se sklicuje na podatke Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Hrvaške oblasti so prehod namreč ponoči zaprle, davi pa je policija čez mejo znova začela spuščati manjše skupine ljudi.
Begunski krizi tudi na Balkanu ni videti konca. Foto: Elvis Barukcic/AFP Photo
Zaradi boljše koordinacije sprejemanja beguncev sta se danes na mejnem prehodu Bajakovo sestala hrvaški in srbski notranji minister Ranko Ostojić in Nebojša Stefanović ter se dogovorila o kratkoročnih in dolgoročnih mehanizmih za reševanje begunske krize na meji med državama, poroča HRT. Takoj ko bo v Slavonskem Brodu zgrajen začasni, tako imenovani zimski tranzitni center − odprli ga bodo predvidoma prihodnji ponedeljek −, v katerem bodo med zimo lahko za kratek čas sprejeli približno 5000 ljudi, prebežniki v Hrvaško ne bodo več vstopali čez mejni prehod Bapska, ampak jih bodo s hrvaškimi vlaki do Slavonskega Broda prevažali naravnost iz Šida, je pojasnil hrvaški minister Ostojić. Tako begunci ne bodo več neorganizirano prehajali hrvaško-srbske meje pri prehodu Bapska, kjer so mnogi vstopili na Hrvaško zunaj mejnega prehoda, nato pa so jih prepeljali v začasni tranzitni center v Opatovcu, od koder so jih z avtobusi in vlaki organizirano prevažali na Madžarsko oziroma od prejšnjega tedna v Slovenijo.
Ministra sta se tudi dogovorila, da bodo registracijo prebežnikov, opravljeno v Srbiji, uporabljali kot »vstopnico« za njihov prehod čez Hrvaško. Sprejeli so tudi dogovor o večji angažiranosti srbskih policistov v kraju Berkasovo, da bi tako omilili pritisk na hrvaško naselje Bapska na drugi strani meje.
»S srbskim kolegom sva se strinjala, da je treba celoten problem rešiti pri njegovem izvoru v Grčiji, ki mora začeti spoštovati pravila,« je dejal Ostojić. Stefanović pa je dejal: »Begunci bodo prišli in odšli, sosedje pa za vedno ostanejo drug ob drugem. Lahko se ne strinjamo, a se moramo dogovoriti, kako rešiti nekatere probleme.«
Kurz: Zidovi na mejah lahko delujejo
Še naprej se stopnjuje tudi pritisk na Avstrijo, kamor je včeraj čez mejni prehod Šentilj prišlo 6000 beguncev. Zjutraj jih je bilo v sprejemnem centru v Špiljah še kakih 1500, čeprav so jih z avtobusi vso noč prevažali na druge lokacije. Številni so morali mrzlo noč − temperature so padle skoraj na ničlo − preživeti na prostem, saj prostora v ogrevanih šotorih ni bilo dovolj, poroča APA. Danes je večja skupina beguncev iz centra v Šentilju znova samovoljno odšla proti Avstriji. Po navedbah tiskovne agencije AP je nekaj sto prebežnikov − po nekaterih informacijah tisoč − obšlo zbirni center in se peš odpravilo po progi.
Zaradi zaostrovanja razmer je avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz danes znova zahteval učinkovito zaščito zunanjih meja Evropske unije, pri tem pa ocenil, da postavljanje ograj na mejah vendarle lahko deluje. Kot je spomnil, se je to izkazalo na bolgarsko-turški in španski meji. Posvaril je še, da Evropa zaradi begunskega vala ne sme postati odvisna od Turčije.
V Nemčiji, kamor se že več mesecev zgrinja veliko število beguncev in migrantov, zaradi česar oblasti letos pričakujejo vsega skupaj od 800.000 do milijon prošenj za azil, pa so se danes dogovorili o vzpostavitvi tranzitnih območij za begunce na svoji meji. Dokončnega dogovora sicer še ni, stranke se še vedno pogajajo o podrobnostih, piše STA.
