Tiskane izdaje
Bruselj – Belgija, ki svojem glavnem mestu gosti številne institucije EU in Nato, velja za dobro učenko. Na evropskem odru ne povzroča večjih težav. Belgijski politiki so po vojni veliko pripomogli k uspehu evropskega združevanja.
Tudi med veliko belgijsko notranjepolitično krizo v letih 2010–2011, ko stranke v notranje globoko razdeljeni državi rekordnih 589 dni niso uspele sestaviti vlade, je država delovala bolj ali manj normalno. Nekakšna prelomnica v belgijski vlogi na bruseljskem odru bo vrh EU, ki se bo začel danes in končal jutri. Voditelji 28 članic Unije bodo – sredi vseh drugih kriz, s katerimi se ukvarja Evropa – dobili na mizo vprašanje gospodarsko-trgovinskega sporazuma s Kanado (Ceta). Dokler jo v regiji Valonija zavračajo, ima belgijska zvezna vlada zvezane roke. Belgija ga kot edina članice ne more sprejeti.
Vodilni diplomati v Bruslju na vprašanje, kaj se bo zgodilo, pazljivo odgovarjajo, da politike v Valoniji ne poznajo dovolj. Pri izrekanju ocen in napovedi so zadržani. Neuradni ultimat, po katerem bi odločitev morali sprejeti do petka, so v glavnem mestu Valonije Namurju zavrnili. Valonski premier Paul Magnette je zatrdil, da jamstva v posebni izjavi, ki bo spremljala Ceto, niso dovolj. Prepričan je, da bi spet morali začeti pogajanja o sporazumu. Preložitev vrha, na katerem naj bi čez teden dni skupaj s kanadskim premierom Justinom Trudeaujem slovesno podpisali sporazum Ceta, da je razumna rešitev.
V siromašnejši Valoniji – eno bolj znanih mest v regiji je Waterloo – vidijo Ceto kot grožnjo socialnim in okoljskim standardom. Vlade da bi v primeru poostritve standardov morale plačevati odškodnine multinacionalkam. Znamenj, kako se bo zgodba razpletla, še ni. V Belgiji je na oblasti koalicija valonskih liberalcev (njihov predstavnik je premier Charles Michel) s flamskimi nacionalisti, liberalci in krščanskimi demokrati. V Valoniji so na oblasti sicer tamkajšnji socialisti v zvezi s krščanskimi demokrati. Obe strani sta opozicija Michelovi zvezni vladi, ki vodi reformno politiko.
Za pragmatizem
Eden od visokih uradnikov Unije je pred vrhom opozoril, da je v EU preveč ideoloških razprav med protekcionisti in zagovorniki svobodne trgovine. Boljši da bi bili pragmatični prijemi. Po bruseljskih izračunih je eno od sedmih delovnih mest v EU odvisno od izvoza v druge dele sveta. Tudi 90 odstotkov prihodnje globalne rasti naj bi bilo zunaj Evrope. Cilj je vrniti zaupanje ljudem, da je trgovinska politika EU v njihovo korist. V trgovini ni kočljiva le Kanada, marveč tudi obramba pred dampingom iz drugih držav. Najbolj žgoče vprašanje je Kitajska – damping v jeklarstvu.
Grške težave se kopičijo
Voditelji bodo na vrhu pregledali položaj na področju migracij. V ospredju so prizadevanja za manj prihodov migrantov po osrednji sredozemski poti v Italijo. EU povečuje sodelovanje z državami izvora in tranzitnimi državami v Afriki. Z vračanjem zavrnjenih migrantov bodo pogojevane trgovinske in druge ugodnosti. Četudi je po zaprtju balkanske poti in kupčiji s Turčijo vzhodno Sredozemlje napol pozabljeno, je težav Grčije vseh več. Ne deluje vračanje beguncev in migrantov z grških otokov v Turčijo. Vrh EU bo pozval Grčijo k pospešitvi postopkov in članice h kadrovski pomoči Grkom.
Na vrhu bo opravljena še strateška razprava o odnosih z Rusijo. To je bila že maja želja italijanskega premiera Mattea Renzija. Voditelji naj bi na široko razpravljali, ne da bi bili obremenjeni z vprašanjem sprejemanja sankcij ali njihovega podaljševanja. To bo že tako na dnevnem redu decembra, saj se najtrši del ukrepov, gospodarske sankcije, iztečejo januarja. »Naša glavna prednost v ukvarjanju z Rusijo je še vedno naša enotnost. Do zdaj nam je, ne glede na razlike, vedno uspelo, da smo ostali enotni,« je v vabilo voditeljem članic na vrh zapisal predsednik evropskega sveta Donald Tusk.
Breme za razpravo, ki naj bi imela bolj strateško naravo in s katero naj bi se vsaj nekoliko odprla vrata odjugi v odnosih z Moskvo, so razmere v Siriji, predvsem humanitarna katastrofa v Alepu, ki je na muhi režimskih in ruskih sil. Del članic na čelu z Britanijo je prepričanih, da bi grožnja z novimi sankcijami morala ostati na mizi. K sprejetju sankcij so voditelje pozvali vodje poslanskih skupin ljudske stranke, liberalcev in zelenih v evropskem parlamentu. Pričakovana je tudi razprava o ruskih poskusih krepitve vpliva v članicah EU in na Balkanu.
