Tiskane izdaje
Bruselj – Polomije si nihče ne želi privoščiti. Ko so voditelji 28 članic drug za drugim prihajali na vrhu EU so z veliko mero gotovosti napovedovali, da bo kljub nesoglasjem na koncu, predvidoma danes, sklenjena politična kupčija o prihodnjem položaju Britanije v EU.
»To je vrh na vse ali nič« je napovedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Po prvem tipanju terena je bilo predvideno nočno delo pravnih strokovnjake, ki obdelujejo posege v zapleteno besedilo sporazuma, s katerim naj bi se britanski premier David Cameron vrnil na Otok in pred referendumom delali kampanjo za nadaljevanje članstva Združenega kraljestva v EU. Kocka naj bi padla na britanskem zajtrku ali brunchu. Kljub optimizmu ni bil noben scenarij izključen. »Vse je nepredvidljivo,« je bila diplomatska ocena.
Ob začetku dvodnevnega vrha je bilo odprtih še štiri ali pet vprašanj. Med njimi so takšna, ki imajo bolj politično, semantično in simbolno kot vsebinsko težo. Visok bruseljski diplomat je položaj primerjal kar z znamenitim delom belgijskega nadrealista Renéja Magritta Varljivost podob: sliko pipe s pripisom To ni pipa. Tako morajo pazljivo poiskati formulacije, ki bodo na koncu politično in pravno dopuščale dovolj manevrskega prostora za razlage. Zapisano črno na belem bi, denimo, Britanci lahko razumeli drugače kot drugi.
Trn v Cameronovi peti je projekt čedalje bolj povezane unije narodov Evrope (ever closer union), ki je bil vključen že ustanovne akte EU in velja za simbol političnega združevanja EU. To na bolj dvomljivem Otoku vidijo drugače in želijo biti izključeni iz tega, federalističnega cilja. V besedilu sporazuma Združenemu kraljestvu priznavajo poseben položaj, zaradi katerega ni obvezano k nadaljnji politični integraciji. V nadrealističnem slogu politike v EU bi iz sporazuma izhajalo − kot je ocenil liberalec Guy Verhofstadt − da čedalje bolj povezana Unija ni čedalje bolj povezana Unija.
Zavezo o izvzetju Britanije bi po Cameronovih željah morali vključiti v evropsko pogodbo ob njenem naslednjem spreminjanju. Predvsem iz francoskih diplomatskih krogov je bilo v zadnjih dneh slišati kar veliko zadržkov glede tega, češ, evropske pogodbe ne bi smeli spreminjati v skladu z željami ene politične stranke. Tudi francoski predsednik François Hollande je ob vrhu EU ocenil, da evropski projekt ne bi smel nazadovati, marveč napredovati. Britanija naj sicer ostane v Uniji, a po Hollandovem mnenju bi morala upoštevati njena temeljna načela.
Po predlaganem sporazumu z Britanijo velja, da ena ali več članic ne more z vetom blokirati učinkovitega upravljanja bančne unije ali prihodnje integracije območja z evrom. A v Parizu se bojijo, da bi bile banke in druge in finančne institucije iz londonskega Cityja z izvzetjem iz skupnega evropskega sistema pravil v privilegiranem položaju. Tudi v Nemčiji, ki ima pred očmi interese Frankfurta, in Luksemburgu kot članici z močno finančno industrijo se pojavljajo podobni zadržki glede zagotavljanja preveč pravic Britancem.
Ves čas pogajanj je najbolj kočljivo socialno področje: omejevanje pravic delavcem iz drugih (vzhodnih) članic EU, predvsem dodatkov na najnižje plače. Članice so načeloma pripravljene dovoliti Britancem, da vpeljejo omejitve za pravice delavcev v prvih štirih letih po njihovem prihodu na Otok. Odprto vprašanje je še, koliko časa bi lahko veljal tak sistem. Po enem od predlogov bi trajalo skupno sedem let z vključenima dvema podaljšanjema (denimo tri plus dve plus dve leti). Sedemletno obdobje je, denimo, veljalo, za prihod delavcev iz članic, ki so vstopile leta 2004.
Britanija je leta 2004, drugače kot Nemčija ali Avstrija, takoj odprla vrata delavcem iz novink. Zaradi tega je bila še posebno privlačna za priseljevanje iz vzhoda. Po sporazumu z Britanijo bi lahko članice delavcem iz EU še znižale otroške dodatke za otroke, ki so ostali v njihovi domovini, v skladu s tamkajšnjim življenjskim standardom. Višegrajske članice zahtevajo, da ne bi smelo biti retroaktivnosti – ureditev bi veljala le za delavce, ki se bodo v prihodnosti odpravili delat v drugo članico.
Eden od strahov, povezanih s takim sistemom, je, da bi se rešitev razširila še na druga področja, denimo pokojninsko zavarovanje. »Želimo si dogovor, a ne za vsako ceno,« je opozorila poljska premierka Beata Szydło. Cameron je ob prihodu Bruselj napovedal, da je pred voditelji še trdo delo, a je med njimi očitna pripravljenost na kompromis. Da bo Britanija znotraj EU dobila še več izjem, je sprejemljivo. »Izbiranje zgolj najboljših stvari iz celote ni le britanska posebnost. To delajo vsi,« se je tolažil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
