Tiskane izdaje
Cilj EU je še vedno ohranitev politične stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tako da Bruslju ni v interesu, da bi Srbija končala kot beograjski pašaluk. To tudi ni v interesu Beograda, ki stavi na mir in stabilnost v regiji tudi zato, ker nima na razpolago resursev, s katerimi bi spodkopal ali ogrozil obstoječo ureditev.
Hrvaška ni edina država, ki bi imela korist, če Srbija ne bi imela vloge pomembne regionalne sile. Ker gre za racionalno izbiro tudi za BiH in Kosovo, poskusi destabilacije in ohladitev odnosov Beograda z Zagrebom, Sarajevom in Prištino ne bodo čez noč izginili s političnega prizorišča. Navsezadnje tudi zato, ker Hrvati, Bošnjaki in Kosovarji v dialog vnašajo definicijo Srbije kot poraženega agresorja. V igri je tudi Moskva, ki ne bo spustila nobene priložnosti, da okrepi svoj vpliv na Balkanu, Bruselj pa za zdaj Rusiji tega nima namena olajšati. Zato lahko Srbija zaenkrat še naprej mirno ignorira provokacije sosedov.
Testiranje srbskega molka
Zaostrovanje odnosov med bivšimi jugoslovanskimi republikami, izmenjava ostre retorike med regionalnimi politiki in incidenti na terenu grozijo, da bodo porušili krhek mir in stabilnost na Balkanu. Po mnenju nekaterih analitikov se bo hladna vojna med Zagrebom in Beogradom končala s hrvaškimi volitvami, ker politiki ne bodo več zbirali točk v predvolilni tekmi, Sarajevo in Priština pa bosta bolj dojemljiva za dialog, ko se bosta osredotočila na približevanje EU. Zagata je v tem, da se proces širitve odmika v daljno prihodnost, države v regiji pa se sprašujejo, zakaj bi se, če jim njihov prednostni cilj beži iz rok, odrekle nacionalnim interesom in suverenosti.
Bruselj se je na vse ostrejše besede v zadnjem času na račun Srbije iz Zagreba odzval blago, bivši hrvaški premier in prvak SDP Zoran Milanović pa je ocenil, da lahko nadaljuje z žaljivo ofenzivo proti Beogradu. Milanović je Srbijo primerjal s »pestjo bede«, po njegovih besedah pa ni žalil srbskega naroda, temveč se je le posmehoval njenim voditeljem, ki bi se radi postavljali z navidezno močjo. Pred tem je izjavil, da se njegova koalicija bori z Balkanci za interese Hrvaške, srbske proteste pa je označil za navadno jeremiado.
Srbski državni vrh je pozval, naj ukine sporni zakon o regionalni pristojnosti za vojne zločine, da bi se lahko začeli znova pogovarjati, v nasprotnem primeru pa je Beogradu zagrozil s posledicami. V pogovoru s hrvaškimi veterani je pojasnil, da Zagreb ne bo le blokiral srbskih pristopnih pogajanj, temveč bo sprejel tudi zakon, ki jim bo omogočil pregon srbskih vojnih zločincev na Kosovu.
Simetrija balkanske krivice
Po mnenju srbskega predsednika napori Srbije za vzpostavitev dobrih odnosov s Hrvaško niso obrodili sadov. Milanovićeve besede spominjajo Tomislava Nikolića na Anteja Pavelića. Kot je pojasnil, to da Srbija molči ni znak, da je šibka, temveč da želi živeti v miru z vsemi, tudi s Hrvaško.
Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je očital EU, da vzpostavlja simetrijo krivice med balkanskimi narodi, ki je še naprej krivična do Srbije. Tega mnenja so tudi poznavalci, ker je Bruselj z izogibanjem obsodbi neposrednih krivcev za nove napetosti dovolil, da se razplamtijo strasti. Ne izključujejo pa možnosti, da je EU, ki je obremenjena z reformo Evrope po brexitu, okrcala Zagreb za zaprtimi vrati.
Naj se ostreje odzove na provokacije iz Hrvaške, je od EU zahteval tudi srbski premier Aleksandar Vučić, Predstavniki veleposlaništev in mednarodnih organizacij so ga pozvali, naj ne odgovarja na provokacije in še naprej ohrani takšno modro taktiko. Vučić je to tudi obljubil, vendar je opozoril, da ni pravično zahtevati od Srbije spoštovanje pravil EU, če jih ne spoštujejo niti njene članice.
Po mnenju vodje delegacije EU v Srbiji Michaela Davenporta je brezvladje na Hrvaškem glavni problem in razlog za verbalne spopade. Tiskovna predstavnica evropske komisije Maja Kocijančić je ocenila, da napetosti med Srbijo in Hrvaško ne prispevajo k uresničevanju evropskih načel sprave, dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja.
Nekdanji srbski predsednik in prvak Socialdemokratske stranke Boris Tadić je prepričan, da aktualna srbska vlada samo simulira spravo in da so razmere v regiji slabše, kot so bile v devetdesetih. Po njegovem gre za retoriko, ki bi v drugačnih mednarodnih okoliščinah gotovo pripeljala do rožljanja z orožjem. Spomnil je še, da v njegovem mandatu Srbija ni imela problemov s Hrvaško. Sklenil je z besedami, da bi se morala EU odzvati na dogajanje tako na Hrvaškem kot v Srbiji, ki medsebojne obtožbe najraje podkrepijo z ustaši in četniki, kajti zadostuje ena sama iskra, da se regija spet znajde v plamenih.
