Cazeneuve na čelo vlade, Valls v boj za nominacijo

Z zamenjavo na vrhu francoske vlade je Francija dobila novega premiera, levica pa predsedniškega kandidata, ki verjame, da lahko postane njen rešitelj. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je pred njim težka naloga, veliko volivcev po petih letih Françoisa Hollanda socialistom ne zaupa več.

Odstop Manuela Vallsa z mesta premiera je bil pričakovan, zamenjava zanj logična. Vodenje vlade je prevzel notranji minister Bernard Cazeneuve, ki je Vallsa zamenjal že leta 2014, ko je bil ta z ministrskega položaja povzdignjen na drugo najpomembnejšo funkcijo v državi. Cazeneuve je notranji resor vodil skozi eno najtežjih obdobij v sodobni francoski zgodovini, v času njegovega mandata je bila Francija tarča treh terorističnih napadov, v katerih je skupaj umrlo 234 ljudi. Viri iz Elizejske palače Vallsovega naslednika po poročanju agencij opisujejo kot »močno osebnost z izkušnjami z državnimi zadevami«. Cazeneuve verjetno ne bo dobil priložnosti, da se izkaže v svoji novi vlogi, vlado, ki je iztrošena, bo vodil do maja prihodnje leto, ko se predsedniku Hollandu izteče mandat. Vodenje notranjega ministra pa bo za naslednjega pol leta prevzel vodja socialistov v spodnjem domu francoskega parlamenta Bruno Le Roux.

Hollandov umik

Francoska vlada je z Vallsovim odhodom ostala brez reformista, naklonjenega sodelovanju s gospodarstvom in znanega po svojih ostrih stališčih do vprašanj reda in miru ter priseljevanja. V Španiji rojeni Valls se je zaradi svojega načina dela zameril nekaterim članom vladajoče stranke. Nekdanji premier je bil tisti, ki je letos poleti skozi francoski parlament po mesecih blokade in stavk brez glasovanja potisnil sporno delavsko zakonodajo, s katero je vlada - v želji, da bi izboljšala konkurenčnost francoskega gospodarstva in povečala število delovnih mest - zmanjšala moč sindikatov, olajšala odpuščanje zaposlenih in podaljšala število delovnih ur.

Reforma do sedaj ni prinesla bistvenih rezultatov, priljubljenost vlade in predsednika Hollanda pa se je v vmesnem obdobju znatno znižala. Nedavna Hollandova napoved, da se ne bo potegoval za drugi mandat, je Vallsu dala prosto pot za vstop v predsedniško tekmo. Svoje načrte je razkril še preden se je lahko Hollande dostojanstveno izločil iz nje. Pred dnevi je po poročanju AFP dejal, da je pripravljen sodelovati na predvolitvah, kjer bodo socialisti med peščico kandidatov izbrali tistega, ki jih bo aprila prihodnje leto predstavljal v prvem krogu predsedniških volitev. Za nomincijo se je bil pripravljen spopasti tudi s svojim šefom, če bi bilo treba. Kakšno vlogo so njegove ambicije odigrale pri Hollandovem umiku, bo verjetno ostalo predmet ugibanj. Valls je v petek pohvalil predsednikovo pripravljenost, da skupno dobro postavi tudi nad osebne interese.

Negotova pot na vrh

Manuel Valls ima menda dobre možnosti, da si 22. oziroma 29. januarja na predvolitvah zagotovi strankino nominacijo. Po javnomnenjskih raziskavah sodeč, bi zbral dovolj glasov, da porazi svoja glavna tekmeca, nekdanja ministra Arnauda Montebourga in Benoîta Hamona. Zmaga na predvolitvah bi predstavljala začetek negotove poti, za katero obstaja velika verjetnost, da se bo končala z razočaranjem.

Zmagovalec predvolitev na levici se po dosedanjih javnomnenjskih raziskavah ne bo uvrstil niti v drugi krog predsedniških volitev. Valls s kandidaturo tvega primerjave s Hollandom; nezavidljiva bilanca iztekajočega se mandata mu ne bo v nobeno pomoč. Vseeno upa, da mu bo na koncu uspelo storiti nemogoče: poenotiti levico in jo znova vrniti v tekmo, v kateri ima po napovedih analitikov največ možnosti za zmago nominiranec republikanske stranke François Fillon. »Močno se mi upira ideja, da bi lahko bila levica [vnaprej] diskvalificirana iz teh predsedniških volitev,« je Valls povedal med govorom svojim podpornikov v pariškem predmestju Evry, kjer je nekoč služboval kot župan, in posvaril pred ponovitvijo leta 2002, ko se je v drugi krog volitev uspelo prebiti kandidatu skrajno desne Nacionalne fronte Jean-Marieju Le Penu.