Tiskane izdaje
Nato je pred 16 leti bombardiral Zvezno republiko Jugoslavijo. Po navedbah organizacije Human Rights Watch je bilo v operaciji zavezniških sil ubitih najmanj 489 in največ 528 civilistov. Čustveni argumenti so v Črni gori še vedno zelo močni tudi zato, ker država ni naredila ničesar za civilne žrtve in njihove svojce. Po rezultatih javnomnenjskih raziskav, ki sta jih po naročilu vlade opravili agenciji Ipsos Strategic Marketing in Damar, bi večina podprla priključitev Črne gore k Natu.
Drugačni so rezultati javnomnenjske raziskave Centra za demokracijo in človekove pravice, po katerih bi večina glasovala proti članstvu v Natu. Rezultati se odvisno od naročnika raziskav gibljejo od 36 do 47 odstotkov za članstvo in od 37 do 41 odstotkov proti, neopredeljenih je od 15 do 20 odstotkov anketirancev.
Nato v funkciji
Tako menita sta tudi Aleksandar Dedović iz nevladne organizacije Alfa center in Milica Kovačević iz Centra za demokratično tranzicijo (CDT), ki zagovarjata članstvo Črne gore v Natu. Po Dedovićevem mnenju se Črnogorci radi delijo, družbi pa ustreza, da je razdeljena, medtem ko je Marko Milačić iz Gibanja za nevtralnost prepričan, da je za delitev kriva oblast, ki tako ohranja svojo vladavino. Čeprav je Milačić proti Natu, meni, da je osnovni cilj sistemske in uradne propagande oblasti delitev ljudi in ne integracija v zvezo Nato.
Pobudniki delitev so poskušali definirati in hkrati stigmatizirati nasprotnike, češ da so revni na duhu, neizobraženi ali ženske ter Srbi, rusofili, cerkev ali opozicija in zavedena mladina. Po več letih javne razprave se je nazorno pokazalo, da v praksi nobena kategorizacija ni uporabna. Ko gre za Nato, tudi vsi volivci vladajoče Demokratske stranke socialistov (DPS) premiera Mila Đukanovića ne podpirajo članstva Črne gore v severnoatlantski zvezi.
Nasprotujoči si rezultati javnomnenjskih raziskav so v Črni gori pričakali tudi generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Članice Nata naj bi se decembra odločile, ali si je Črna gora zaslužila poziv za članstvo. Stoltenberg je pojasnil, da se nekatere države še niso opredelile, tako da mora Črna gora, če si želi prejeti njihov glas, kljub podpori ZDA, nadaljevati reforme. Obisk najvišjega funkcionarja severnoatlantske zveze naj bi prispeval tudi k rasti podpore, Đukanović pa je še vedno odločno proti referendumu o vstopu Črne gore v Nato, ki ga zahteva opozicija.
Da Stoltenberg ni dobrodošel v Črni gori in da ljudi ne zanima, ali bo država dobila poziv v Nato ali ne, je menil Milačić, ki je poudaril, da je to prvi človek organizacije, ki je med drugim bombardirala bolnišnico v Kunduzu. V brutalnem napadu je bilo ubitih 22 civilistov, med njimi tudi ženske in otroci. Nasprotniki članstva v Natu poudarjajo, da je Nato zločinska organizacija in da je leta 1999 bombardiral Črno goro. Ne vidijo razloga, da bi mladi umirali za tuje interese. Predsednik gibanja Ne v vojno, ne v Nato Gojko Raičević meni, da hudiča ni mogoče prikazovati kot angela, Nato pa je, po njegovih besedah, sinonim za nesrečo ter spominja na okupacijo in nedolžne žrtve.
Demokratična fronta (DF) vztrajno poskuša prisiliti DPS in Socialdemokratsko stranko (SDP), da bi privolili v oblikovanje prehodne tehnične vlade in organizacijo poštenih volitev. Poslanci DF od lani ne sodelujejo na parlamentarnih sejah, prvo jesensko skupščinsko zasedanje pa je zaradi bojkota večine opozicije delovalo na robu sklepčnosti. Udeležili so se ga štirje poslanci stranke Pozitivna Črna gora, ki ocenjujejo, da je pravi prostor za politični boj v parlamentu in ne na ulici. Da so protesti in bojkot parlamenta zgolj izraz nemoči opozicije, so prepričani tudi v DPS. Po njihovem DF nima zadostne podpore niti med lastnimi volivci, kaj šele med državljani.
